GZS zahteva takojšnjo davčno razbremenitev dela

Ljubljana – »Redefinicija« minimalne plače bi po prepričanju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ogrozila do deset odstotkov delovnih mest v dejavnostih, kjer stroški dela presegajo dve tretjini dodane vrednosti: v zasebnem varovanju, turizmu in gostinstvu ter nekaterih predelovalnih dejavnostih.

»Politika se mora zavedati tveganja, da se lahko ponovno poveča število brezposelnih. Želimo, da vlada že letos izpelje davčne reforme, ki bi prinesle znižanje davčnih obremenitev plač in popravke v najnižjih dohodninskih razredih, tako da bi to omogočilo višja neto izplačila za delavce za najnižjimi dohodki,« je povedala direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.

Na ta način bi se po oceni GZS zmanjšal pritisk sindikatov na povečanje minimalnih plač, višje neto prejemke pa bi dosegli brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Po prepričanju predstavnikov tistih zborničnih združenj, ki povezujejo podjetja z največjim deležem zaposlenih z minimalnimi plačami, višji stroški za gospodarstvo ne bodo samo neposredna povišanja plač, iz katerih naj bi izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, pač pa tudi višji stroški naročnikov njihovih storitev in izdelkov.

»Velika trgovska podjetja, na primer, so po eni strani povišala izplačila nekaterim zaposlenim, po drugi strani pa se jim bodo povišali stroški za varovanje,« je ponazorila Čerinova. GZS tudi skrbi, da bi izvzetje treh dodatkov iz minimalne plače vodilo k postopni sprostitvi ostalih dodatkov, potem pa še osnove za minimalno plačo. Ta pa je po oceni interesnega združenja delodajalcev že tako previsoka, saj se je leta 2010 zvišala za 29 odstotkov, kar je med najvišjimi skoki v Evropski uniji v zadnjem času. »Moramo se zavedati, da je minimalna plača [790,73 evra bruto] med najvišjimi v Evropi tudi v absolutnem znesku, medtem ko se po ravni ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega ne uvrščamo med najuspešnejše države.«

»Siva cona« in kršenje pravil

Med potencialno najbolj prizadete dejavnosti spada zasebno varovanje, kjer je strošek dela izjemno visok, je povedal Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Nelojalna konkurenca po njegovih besedah onemogoča normalna plačila, precej podjetij v sektorju bo moralo zapreti vrata, če bo minimalna plača urejena drugače. »Država bi morala vzpostaviti stanje, ko bodo podjetja lahko normalno poslovala na trgu, upoštevala predpise in zakonodajo, ki jih je ista država postavila, in že danes izločili tiste, ki ta pravila kršijo. Teh pa je zelo veliko.«

Eden od problemov, ki razmere zaostruje, je po njegovem prepričanju ta, da (tudi) državni organi na razpisih zahtevajo tako nizke cene varovanja, da jih podjetja, ki poslujejo po predpisih, v okviru minimalnih plač ne morejo izpolniti. To pomeni, da posle dobivajo družbe, ki vsaj delno poslujejo »v sivi coni«, v resnici pa kršijo delavske pravice.

Na ta »socialni damping« je opozoril tudi Janez Ivšič s Turistično-gostinske zbornice: »Če gre zaposleni iz urejenega podjetja, kjer prejema 1250 evrov bruto, delat nekam za uradnih 890 bruto, ob tem ti pa reče, da je neto na boljšem, nekaj ne more biti v redu. Država s svojimi inšpekcijami bi se morala vprašati, kaj vse ji tukaj uhaja, in narediti red.«

Delodajalci iz panog, kjer v strukturi zaposlenih prevladujejo povprečno in podpovprečno plačani, so prepričani, da bi država z doslednejšim zajemanjem davkov in prispevkov v sivi ekonomiji lažje izvedla takšno davčno reformo, ki bi razbremenila tiste, ki pravila spoštujejo.