Tiskane izdaje
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zaskrbljeni zaradi predloga proračunov za 2016 in 2017. "Vlada RS zagotovi pogoje, da bo več zaposlenih v gospodarstvu, tudi mladih. Ne pa da napoveduje še več zaposlenih in še večjo maso plač v javnem sektorju," poudarjajo.
Projekcije prihodkov v predlogu proračuna za prihodnje leto temeljijo na napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, da bo gospodarska rast dosegla 2,3 odstotka. To je zelo optimistično in nad povprečje napovedi drugih analitikov, pravijo v GZS. V primeru manjše gospodarske rasti to pomeni, da se strukturni primanjkljaj ne bo zmanjšal, fiskalne zaveze pa bodo kršene, opozarjajo.
"To pa ni edini razlog za skrb. Potem, ko delu gospodarstva grozi višja bruto minimalna plača, ki bo nedvomno ogrozila številna delovna mesta (od višje bruto plače bo več imela država kot pa delavci z najnižjimi plačami), se bosta po predlogu vlade spet povečala masa plač in število zaposlenih v javnem sektorju. Pri čemer je masa plač že letos za 9 odstotkov nad tisto v predkriznem letu 2008, prav tako pa je v javnem sektorju 3000 več zaposlenih. Spomnimo, masa plač v zasebnem delu gospodarstva je višja le za 2,7 odstotka, izgubljenih delovnih mest pa kar 67.000," še dodajajo.
Slovenija še dve leti ne bo imela razvojno usmerjena proračuna: "Investicij, ki imajo večji multiplikativni učinek na gospodarstvo kot poraba, bo denimo manj kot doslej. Prostora za razbremenitev gospodarstva še manj. Še zlasti, ker se bodo občutno zvišali tudi izdatki za pokojnine, pri čemer transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno že presega tretjino vseh prihodkov nenasitne pokojninske blagajne." Za pokojnine Slovenija namenimo okoli 13 odstotkov BDP. To je po projekcijah najvišji delež v BDP med državami EU.
