Hitenje s podpisi čezmejnih projektov

Podpisanih je že 29 od 38 projektov iz razpisa za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.

Objavljeno
13. oktober 2014 20.29
Zaslišanja
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana - Do danes je bilo podpisanih že 29 pogodb čezmejnih projektov, preostalih devet je v pregledu oz. se čakajo na dopolnitve, so danes psoročili iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK). Še prejšnjo sredo je bilo podpisanih 25 projektov, torej bi lahko dejali, da zdaj podpišejo vsak dan vsaj eno čezmejno pogodbo.

O zamudah v okviru 3. javnega razpisa programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško 2007-2013, ki je bil objavljen februarja 2012 in je nanj prispelo 228 projektnih vlog, od katerih je skupni nadzorni odbor zaradi kadrovskih in administrativnih težav šele decembra 2013 pogojno odobril 38 projektov, smo tudi v Delu že večkrat pisali.
Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) zdaj pospešuje te "čezmejne" aktivnosti in odpravlja zamude, ki so nastale zaradi kadrovske podhranjenosti Skupnega tehničnega sekretariata (ki skrbi za te projekte) in se že od leta 2012 sooča z veliko fluktuacijo in odhodi kadrov. K temu so seveda pripomogle tudi številne menjave v notranji in zunanji organizacijski strukturi (ukinitev Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in pridružitev Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo), kar je povzročilo diskuniteto dela, prilagojenega črpanju EU kohezijskih sredstev. Vodstvo nove Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki je bila ustanovljena 1. marca 2014, je pričelo z odpravljanjem težav v okviru tega programa. Na SVRK, kakor smo že pisali, še vedno poudarjajo, da zaradi preteklih zamud programu ne grozi izguba EU sredstev.


Ministrica Violeta Bulc v Milanu  - za tematsko osredotočenost


Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violeta Bulc (zdaj že slovenska kandidatka za komisarko EK), se je v Milanu prejšni petek udeležila neformalnega srečanja ministrov za kohezijsko politiko. Ministri so srečanje posvetili področju razmerij med izvajanjem kohezijske politike in ekonomskim upravljanjem v programskem obdobju 2014-2020, so zapisali na spletnih straneh SVRK.

Na srečanju je bilo izpostavljeno doseganje zavez iz Evropskega semestra, ukrepov za zagotavljanje skladnega ekonomskega upravljanja, ukrepov za ohranjanje rasti s spodbujanjem investicij, zagotavljanje konsistentnosti "preverjanja doseganja dodatnosti ter zagotavljanje predhodnih pogojenosti."

Ministri so se osredotočili tudi na področje dopolnjevanja med izvajanjem kohezijske politike in ekonomskim upravljanjem. V razpravi so bila odprta vprašanja glede primernega obsega razmerij ekonomskega upravljanja v okviru programiranja za izvajanje kohezijske politike za dosego rasti in novih delovnih mest ter kakšne vplive naj bi močnejša razmerja imela na izvajanje kohezijske politike. Prav tako naj bi bilo v razpravi odprto vprašanje političnega spremljanja skladnosti izvajanja kohezijske politike v okviru načel ekonomskega upravljanja za zagotovitev dopolnjevanja med obema, so zapisali v sporočilu SVRK.

Ministrica Violeta Bulc je predstavila stališče Slovenije; namreč, da naša država že v procesu programiranja za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 sledi načelom dopolnjevanja med kohezijsko politiko in ekonomskim upravljanjem. Violeta Bulc: »Načrtujemo tematsko osredotočenost in posledično učinkovitost intervencij. Posamezna področja prednostnih naložb se bodo medsebojno dopolnjevala in povezovala za učinkovito doseganje ciljev za rast in delovna mesta."

Predstavila je tudi stališče Slovenije glede spremljanja skladnosti izvajanja kohezijske politike v okviru načel ekonomskega upravljanja in dopolnjevanja med obema. Mnenje Slovenije je, da naj se izvaja ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. »To pomeni, da naj imajo v tem okviru izhodiščno pristojnost političnega spremljanja in ukrepanja države članice ob možnem posredovanju EU, če države članice ne bi mogle izvesti predvidenega obsega aktivnosti. Na ta način bi se aktivnost kar najbolje približala državljanom," je povedala Violeta Bulc.