Hongkong in Kitajska sledita z dvigom obresti

Ker se scenarij, skladno s katerim bi ameriški Fed že letos izvedel štiri zvišanja obrestne mere namesto treh, ni uresničil, je nastala apreciacije valut azijskih držav v primerjavi z ameriškim dolarjem. Reagirala je tudi Hong Kong Monetary Authority (HKMA), to je državna institucija, odgovorna za monetarno in bančno stabilnost Hongkonga, in zvišala obrestno mero z 1,75 na dva odstotka. Spomnimo se, da je hongkonški dolar (HKD) vezan na ameriški dolar (USD) in se mora gibati v razponu od 7,75 do 7,85 HKD za en USD. Vendar hongkonška valuta že nekaj časa depreciira in se je zelo približala meji 7,85 HKD za en USD.

Če bo ta meja presežena, bo moral HKMA začeti odkupovati svojo valuto, kar bo povzročilo znižanje denarja v obtoku in dvig obrestnih mer, po katerih se lokalne banke medsebojno izposojajo denar (hibor). Rast hiborja bo povzročila podražitev kreditov za nakup nepremičnin, kar bi lahko negativno vplivalo na cene nepremičnin v Hongkongu, ki so trenutno med najvišjimi na svetu. Je pa zelo verjetno, da kolapsa na trgu nepremičnin ne bo (vsaj ne letos), ker je ponudba nepremičnin omejena, večina kupcev pa je relativno imuna za zmerno rast hiborja.

Kitajska centralna banka je zvišala obrestno mero za sedemdnevne obratne repo posle, in sicer z 2,5 na 2,55 odstotka. Dejstvo, da se je dvig zgodil, nakazuje, da se kitajska centralna banka noče preveč oddaljiti od ZDA na področju tempa zviševanja obrestnih mer. Po drugi strani je neznatna višina dviga znak, da večje zaostrovanje monetarne politike na Kitajskem trenutno ni potrebno.

Medtem ko so delniški trgi Japonske, Južne Koreje, Malezije in Filipinov končali trgovanje v plusu, so drugi večji delniški trgi zabeležili padec. Je pa zelo verjetno, da so večji vpliv na gibanje azijskih delniških trgov imele skrbi, povezane z resno verjetnostjo, da bo trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko.