Hranilnica Lon je premajhen zalogaj

Ameriški sklad Apollo zanika interes za hranilnico s 16 poslovalnicami, katere drugi krog dokapitalizacije se končuje danes.

Objavljeno
04. januar 2017 20.27
Hranilnica LON Kranj 4.1.2017 [Lon,hranilnica,kranj]
Suzana Kos, Katja Svenšek
Suzana Kos, Katja Svenšek

Ljubljana – Danes se izteče rok za dokapitalizacijo Hranilnice Lon. Za vstop v njeno lastništvo se zanima več vlagateljev. Lon ima v Sloveniji 16 poslovalnic po vsej državi in prav njena mreža naj bi bila eden od temeljnih vzrokov, da se je po njej začela ozirati Gorenjska banka. Ta je v hranilnici že končala skrbni pregled.

Slovenski bančni sistem je pred velikimi spremembami. Poleg digitalizacije in nadaljnjega zmanjšanja števila zaposlenih se nadaljuje tudi proces konsolidacije. Po osamosvojitvi je v Sloveniji delovalo 30 bank in 15 hranilnic, leta 2000 smo imeli v državi 25 bank in le še tri hranilnice. Zdaj je v združenju bank le še 17 članic, od tega tri hranilnice, in kot ocenjujejo sogovorniki, pridružitev k večji finančni ustanovi najverjetneje najprej čaka Hranilnico Lon. Decembra je Gorenjska banka v Lonu že opravila skrbni pregled. Svojih odločitev v banki ne komentirajo, po naših informacijah pa končne odločitve, ali bodo v Lon vstopili ali ne, še niso sprejeli. Izvedeti je mogoče, da jih zanima samo prevzem hranilnice, ne pa delno lastništvo, po ocenah pa bi bil nakup hranilnice vreden okoli 6,5 milijona evrov. Med potencialnimi vlagatelji v Lon se omenja še ameriški sklad Apollo, ki je pod svojim okriljem že združil NKBM, Poštno banko Slovenije in banko KBS. V Apollu interes za Lon zanikajo. Špekulira se sicer tudi o Erste bank, ki ima v lasti Sparkasse – ki »tovrstnih poslovnih odločitev ne komentira« – medtem ko naj bi se švicarski vlagatelj umaknil.

Končuje dokapitalizacijo

Hranilnica Lon je decembra izvedla prvi krog dokapitalizacije. Ali je s tem že izpolnila zahteve Banke Slovenije po krepitvi kapitala, v hranilnici, kjer so z dokapitalizacijo zadovoljni, konkretno niso odgovorili. V prvem krogu dokapitalizacije, kjer so bili v prednosti obstoječi delničarji, je hranilnica zbrala malo manj kot 680.000 evrov, pri čemer je delnice vplačalo sedem delničarjev. V drugem krogu, ki se končuje danes, so preostalim vlagateljem ponudili za še malo več kot 1,8 milijona evrov delnic hranilnice. Veliki vlagatelji, ki sodelovanje pri dokapitalizaciji lahko pogojujejo s pridobitvijo deleža v vrednosti najmanj pol milijona evrov, imajo čas za vplačilo novih delnic še do srede.

Med največjimi lastniki Hranilnice Lon so fizične osebe, družbi GIC Gradnje, ki je z dobrimi sedmimi odstotki največja posamezna lastnica hranilnice, v tokratni dokapitalizaciji pa ni sodelovala, sledijo Stanko Zorec, Damir Šešet, Otmar Zorn, Anton Kavšek … Eden največjih lastnikov Hranilnice Lon, ki je sodeloval v dokapitalizaciji v prvem krogu, vendar je želel ostati neimenovan, pravi, da je želel svoj delež ohraniti, interes, ki ga poskuša uresničiti, pa je izstop po čim ugodnejši ceni. Delničarji v to, da bo hranilnica prodana, očitno ne dvomijo.

Kakšen interes za vstop v lastništvo hranilnice so v drugem krogu dokapitalizacije izkazali zunanji vlagatelji, ni znano, je pa bilo včeraj mogoče slišati, da bi zaradi velikega interesa drugi krog lahko celo podaljšali. »Izkazanih interesov velikih vlagateljev je več,« pravijo v Hranilnici Lon in dodajajo, da Gorenjska banka ni edina, ki jo zanima povezovanje z njimi.

Gorenjska banka je medtem sama predmet prodaje. Kot najverjetnejši kupec se nenehno omenja srbska AIK banka Miodraga Kostiča, ki je v lastništvo Gorenjske banke prav tako vstopila z dokapitalizacijo. Spomnimo, da se je tudi pri vstopu AIK banke v lastništvo Gorenjske banke špekuliralo o tem, da naj bi srbska banka delež res kupovala za Apollo, kar pa je Kostić že zanikal. Banka Slovenije je sicer za več manjših finančnih ustanov, med njimi tudi Hranilnico Lon in Delavsko hranilnico, zahtevala dokapitalizacijo.

Tudi pri prodaji Abanke govor o Apollu

Včeraj smo poročali, da naj bi bilo do konca januarja jasno, ali Slovenija lahko računa na zeleno luč iz Bruslja za odlog prodaje NLB, ki bi jo morala država skladno z zavezami evropski komisiji, danimi ob zadnji dokapitalizaciji, sicer prodati do konca leta. Če odloga ne bo, je spomladi mogoče pričakovati prve prodajne postopke, ko bi SDH po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) lahko naprodaj ponudil vsaj 25-odstotni delež banke. Prav tako letos bi SDH po dostopnih podatkih na trgu že lahko preveril tudi interes za nakup Abanke. To mora država skladno z zavezami Bruslju prodati do junija leta 2019, a za banko, ki ima dobre rezultate, naj bi že obstajal interes, zato bi jo na trg lahko ponudili prej. Pri tem menda ne gre le za špekulacije, ki se pojavljajo že dlje časa, in sicer da naj bi si poskušala država čas za prodajo NLB »kupiti« tudi s pospešeno prodajo Abanke. Bi se pa ta po ocenah poznavalcev lahko znašla na radarju ameriškega sklada Apollo.