Tiskane izdaje
Iz hrvaške vlade so za zdaj sporočili, da bodo odpis dolgov do 10.000 kun lahko zahtevali samo tisti državljani, ki razen stanovanja, v katerem živijo, nimajo drugih nepremičnin, vezanih bančnih vlog ali drugega premoženja, iz katerih bi plačali zapadle obveznosti.
Njihov materialni status naj bi ugotavljali na podlagi kriterijev, ki veljajo za pridobitev izkaznice za socialno pomoč. V centrih za socialno pomoč bi potem dobili ustrezna potrdila, ki jih bodo lahko predstavili upnikom.
Odpis dolgov bo odvisen tudi od tega, ali so bili državljani najmanj leto dni pod izvršbo zaradi neplačanih računov do 10.000 kun. V skupini, ki bo lahko zahtevala odpis dolgov, so predvsem dolgotrajno brezposelni ter tisti z nizkimi pokojninami in prejemniki socialne pomoči.
Večina državljanov iz skupine, ki naj bi jih vključeval zakon, to je 55.000 oseb, dolguje približno 141 milijonov kun (18,5 milijona evrov) zaradi neplačanih telefonskih računov.
Preostali so dolžni bankam 123 milijonov kun (16,1 milijona evrov), državi za različne davke 104 milijone kun (13,6 milijona evrov) in komunalnim podjetjem 18 milijonov kun (2,3 milijona evrov). 148 milijonov kun (19,4 milijona evrov) odpade na preostale dolgove.
Hrvaška je že šesto leto v recesiji
Na Hrvaškem, ki je šesto leto zapored v recesiji, je trenutno okoli 11.600 oseb z izkaznicami socialne pomoči, ki imajo blokirane račune in dolgove do 10.000 kun, ki so starejši kot leto dni. Brezposelnih in upokojencev, ki ustrezajo napovedanim vladnim kriterijem za odpis dolgov, je približno 70.000. Je pa tudi 9500 državljanov, ki imajo dolgove do 10.000 kun, v banki pa prihranke.
Za banke so vladni načrti sprejemljivi, če bodo odpisane dolgove lahko predstavile kod davčno olajšavo in z vsakim od državljanov podpisale posebno pogodbo o odpisu dolgov, so poročali hrvaški mediji po ponedeljkovem srečanju vlade ter predstavnikov bank in telekomunikacijskih podjetij.
Telekomunikacijski operaterji niso najbolj navdušeni nad vladno idejo ter po poročanju medijev vztrajajo pri tem, da bodo sami našli rešitev za poravnavo dolgov.
Vlada naj bi razmišljala tudi o možnosti uvajanja moratorija, s katerim bi upnikom onemogočili prisilne izterjave socialno ogrožanih državljanov in zaračunavanje obresti na njihove dolgove.
Hrvaški minister za finance Boris Lalovac je med pogovori z upniki banke in telekomunikacijska podjetja opozoril, da bi z izterjavo dolgov od svojih treh največjih dolžnikov vrnili več kot pol milijarde kun (66 milijonov evrov), kar je približno enako dolgu 145.000 državljanov.
V najboljšem primeru bodo novi zakon sprejeli do konca leta. Lahko bi ga uveljavili v letu 2015 skupaj z zakonom o osebnem stečaju, ki bo kmalu v parlamentarnem postopku.
Gre za ukrep, ki je koristen, razumski, potencialno uspešen, vendar pravzaprav nepravičen, ker pošilja slabo sporočilo vsem tistim, ki so svoje račune redno plačali, danes ocenjuje komentator Večernjega lista.
Drugi upniki so že opozorili, da bodo zahtevali oceno ustavnosti napovedanega zakona, če bodo izločeni iz pogajanj, ker je odpis dolgov v nasprotju z osnovnimi načeli tržne ekonomije.
V hrvaškem elektrogospodarstvu (Hep) so spomladi objavili, da so dolgovi državljanov za električno energijo v letu 2013 znašali približno 478 milijonov kun (62,8 milijona evrov). Približno enak znesek za porabljeno in neplačano elektriko je bil tudi v dveh ali treh letih pred tem.
