Tiskane izdaje
Zagreb –Na hrvaški davčni upravi in finančnem ministrstvu so zelo zadovoljni s prvimi rezultati fiskalizacije: skupni prihodek zavezancev za plačilo za plačilo davka na dodano vrednost se je v letošnjega pol leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za kar 1,72 milijarde evrov.
Na davčni upravi pravijo, da so gostinci že v prvem mesecu po uvedbi, davčnih blagajn oziroma fiskalizacije (februarja letos) prijavili že za skoraj 40 odstotkov več prometa kot januarja in februarja lani. Pozneje se je trend le še povečeval, tako da je znašal skupni znesek prijavljenih prihodkov zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost v prvega pol leta letos v primerjavi s polletjem lani za kar dobrih 13 milijard kun oziroma za 1,72 milijarde evrov.
Skoraj za milijardo evrov več plačil davka
Na Hrvaškem o sivi ekonomiji zelo neradi govorijo, podatek, da jim vsako leto iz državnega proračuna »odnese« najmanj 13 milijard evrov, pa je popolnoma neuraden. Nobena skrivnost ni, da se največ zlorab z računi dogaja v gostinstvu in turistični dejavnosti. Zato ne vzbuja začudenja podatek, ki so ga objavili hrvaški dacarji: v prvega pol leta letošnjega leta so se prihodki zavezancev za plačilo davka na dodano vrednost povečali prav v sektorju »oddajanja sob in priprave hrane«, v sektorju trgovine na veliko in drobno ter avto- in motoservisov … Samo v teh dejavnostih je bilo prijavljenega za več kot sedem milijard kun (malo manj kot milijarda evrov) več dohodka kot v istem obdobju lani.
Rezultati nadzora
Na hrvaški davčni upravi pravijo, da so od januarja do avgusta letos finančni inšpektorji, predvsem v priobalnem območju, opravili 28.000 pregledov, ugotovili 3500 nepravilnosti in izrekli 738 začasnih mer, poleg tega pa izrekli še za približno pet milijonov kun (650.000 evrov) kazni. Glede na številne nepravilnosti, negodovanja in veliko povečanje prometa na finančnem ministrstvu in na davčni upravi nismo zadovoljni z nekorektnim ravnanjem in poslovanjem nekaterih zavezancev. Trdno smo odločeni, da je bila fiskalizacija več kot nujna za uvajanje reda v prometu z gotovino na Hrvaškem in pri preprečevanju sive ekonomije,« pravijo v vodstvu davčne uprave.
Po nekaterih podatkih, je bilo v poletnih mesecih na terenu približno 200 finančnih inšpektorjev, prav toliko jih bo nadzor nadaljevalo tudi v prihodnje.
Poleg inšpektorjev, ki se nekoliko hudujejo nad preslabo plačanim terenskim delom, imajo odslej veliko več dela tudi hrvaški računovodski servisi. Še lani je bilo namreč nekaj popolnoma vsakdanjega, da gostinec sploh ni izdal računa, zdaj pa pravzaprav skoraj prosijo, da ga obiskovalec vzame, shrani, stran pa ga odvrže šele doma. Dacarji so si namreč poleg vsega izmislili nagradno igro, v kateri lahko sodelujejo državljani, ki plačujejo storitve: ti pregledajo račun, opozarjajo na nepravilnosti, jih prijavljajo ter za to dobijo različne nagrade. Odziv ni majhen, akcija pa se imenuje Brez računa se ne računa.
Avstrija: Razumevajoči, a tudi neizprosni
V Avstriji je delež sive ekonomije ocenjen na osem odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je precej manj kot v Sloveniji, čeprav v naši severni sosedi davčnih blagajn ne uporabljajo.
Vsak zavezanec pa z davčno odločbo dobi tudi grafiko, ki ponazarja, v katere namene se porabijo plačani davki. »Zreducirati boj proti sivi ekonomiji samo na uvedbo davčnih blagajn oziroma sivo ekonomijo enačiti samo z opravljanjem dela in storitev brez izdaje računov in plačil davka je premalo,« je povedal ddr. Marian Wakounig, regionalni menedžer na avstrijskem finančnem ministrstvu.
Po oceni avstrijskega ekonomista Friedricha Schneiderja, ki je izračunal omenjeni delež sive ekonomije, v Avstriji na črno dela od 800.000 do milijon oseb. Približno 90.000 je na črno zaposlenih tujcev, drugi pa na črno delajo poleg redne zaposlitve.
Avstrija neizprosna do davčnih utajevalcev
Na vprašanje, zakaj ima Avstrija kljub neuporabi davčnih blagajn precej manj sive ekonomije kot Slovenija, Wakounig našteva: visoko razvita pravna država, identifikacija davkoplačevalca z državo Avstrijo, desetletja stara davčna tradicija (prve izkušnje s pobiranjem davščin segajo v čas nekdanje monarhije) in visoka davčna morala, saj se več kot 95 odstotkov vseh davščin plača pravočasno v roku, ki jih predpiše zakonodajalec.
Poleg tega se je v Avstriji davčna uprava v zadnjih letih razvila v upravo, ki ni samo stroga, ampak tudi servisira davčnega zavezanca, pravi Wakounig. Davčna uprava z različnimi projekti poštene igre (»fair-play« projekti) vzbuja zavest, da davčna utaja ni »kavalirski delikt« in da je država neizprosna do davčnih utajevalcev.
Med najpomembnejši ukrepi, s katerimi Avstrija preprečuje sivo ekonomijo, je komunikacija države oziroma ministrstva za finance z davčnimi zavezanci, saj vsak zavezanec z davčno odločbo dobi tudi grafiko, iz katere je razvidno, v katere namene se porabijo od njega plačani davki. Z rizičnim menedžmentom znotraj uprave ta izbira tiste panoge oziroma davčne zavezance, ki potrebujejo stalno »prisotnost« davčne uprave, pojasnjuje Wakounig.
Ustanovili finančno policijo
Za boj proti delu na črno in nezakonitemu zaposlovanju so v Avstriji na začetku leta 2007 ustanovili posebni oddelek na ministrstvu za finance, ki je pred tem deloval v sklopu carinske uprave. Od leta 2011 pa je iz tega oddelka izšla še finančna policija. »Kazni so stroge, davčna uprava pa tesno sodeluje z drugimi upravami (tako na domačem kot tudi na mednarodnem področju), kajti tudi naša država se v določenih sektorjih spopada s socialno goljufijo - utajo davkov in socialnih prispevkov, na primer v gradbeništvu,« pojasnjuje Wakounig.
Trenutno v Avstriji ne razmišljajo o uvedbi davčnih blagajn, še odgovarja Wakounig, prednostna naloga finančnega ministrstva je nadaljevanje stabilizacije javnih financ.
***
In kako je pri nas? Še ena vlada, ki noče davčnih blagajn.
