Tiskane izdaje
Ljubljana – Da so skoraj dvakrat višje plače direktorjev ljubljanskih javnih podjetij v primerjavi z javnimi funkcionarji anomalija, meni ekonomist Marko Jaklič. Minister Zdravko Počivalšek pa se zavzema predvsem za nagrajevanje uspešnih direktorjev. »Ti se morajo razlikovati od neuspešnih, sicer bodo iz javnih podjetij pobegnili v zasebna,« pravi gospodarski minister.
Nedavno smo v Delu razkrili, da direktorji ljubljanskih javnih podjetij z monopolnim položajem na trgu prejemajo plače, ki jim jih lahko zavidajo mnogi menedžerji v zasebnih podjetjih, pa tudi sam predsednik vlade. Zdaj smo zbrali nekaj odzivov in mnenj.
Zdenka Grozde, direktorica Javnega holdinga Ljubljana, je namreč lani na mesec skupaj z vsemi dodatki prejela povprečno 8812 evrov bruto plače, Samo Lozej, direktor Energetike Ljubljana, pa 9133 evrov. Ti zneski krepko presegajo plače najvišjih javnih funkcionarjev na lokalni in državni ravni. Lanska povprečna bruto plača ljubljanskega župana Zorana Jankovića je namreč znašala 4155 evrov, predsednika vlade Mira Cerarja pa 5728. Bolje so bili plačani tudi drugi direktorji javnih podjetij v prestolnici (Snage, Ljubljanskega potniškega prometa, Vodovoda-Kanalizacije, Žal ter Ljubljanskih parkirišč in tržnice).
Po mnenju Tomaža Vesela, predsednika računskega sodišča, bi veljalo prevetriti zakonodajo, po kateri si lahko direktorji javnih podjetij izplačujejo tako visoke prejemke. Direktorji v ljubljanskih javnih podjetjih so namreč plačani po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) oziroma po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu. Vesel je ob tem opozoril še na eno dejstvo, in sicer, da pri nas že deset let ne velja več zakon, po katerem plača direktorja javnega podjetja ne sme presegati plače župana.
Spremembe Lahovnikovega zakona da, vendar …
Ali bi bilo torej treba ponovno urediti zakon, po katerem se izplačujejo plače javnih funkcionarjev, in jim zvišati plače ali pa spremeniti zakonodajo, po kateri direktorji javnih podjetij ne bi smeli presegati županove plače? Gospodarski minister Zdravko Počivalšek odgovarja: »Prizadeval sem si za spremembo Lahovnikovega zakona, vendar ne tako, kot omenjate. Razmišljali smo o nagrajevanju uspešnih direktorjev, ki se seveda morajo razlikovati od neuspešnih, sicer nam bodo pobegnili iz javnih podjetij v zasebna.«
Na ministrstvu za gospodarstvo dodajajo, da je zakonodaja, ki ureja zgornjo dovoljeno višino prejemkov članov uprave v podjetjih v državni lasti, ustrezna.
»Prejemki poslovodnih oseb so odvisni od finančnega stanja družbe. Kar pomeni, bolj je družba uspešna, višji so lahko prejemki članov uprave,« še pravijo na ministrstvu. Župan Zoran Janković pa je prepričan, da imajo direktorji v ljubljanskih javnih podjetjih prenizke plače za to, kar delajo. »Če bi imel možnost, bi jim dal še višje,« poudarja Janković.
Naši politiki so v primerjavi
Podobno meni Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager. Po njegovem mnenju so odgovornost, delo in merljivost rezultatov direktorjev v javnih podjetjih večkrat podobni nalogam direktorjev v zasebnih družbah. »Zato je prav, da je plača v primeru pričakovanega delovanja javnih podjetij podobna. Plače najvišjih političnih predstavnikov bodo vedno politično vprašanje in rezultat družbenega konsenza,« še dodaja Zalaznik.
Podjetniki povsod bolje plačani od politikov
»Direktorji podjetij, pa tudi če so ta javna, odgovarjajo svojim nadzornim svetom, ki jih lahko postavljajo in razrešujejo. Zato je njihov položaj po eni strani bolje nagrajen z vidika plačila, po drugi strani pa so tudi enostavno zamenljivi,« pravi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. In dodaja, da bi morala biti funkcija župana in nenazadnje še bolj odgovorna funkcija predsednika vlade višje vrednotena glede na odgovornost. Kar zadeva pred leti odpravljeno zakonsko omejitev plač direktorjev v javnih podjetjih z višino županove plače, pa pravi, da mora biti določitev primerne nagrade direktorjem odgovornost nadzornih svetov.
