Tiskane izdaje
Ljubljana − »Naša splošna ocena je, da je Slovenija ena od držav, ki ima največ opravka z begunci, in ugotavljamo, da to prinaša nekatera začasna bremena, fiskalna in socialna. A vsaj doslej so države v regiji, vključno s Slovenijo, te stvari obvladovale na precej impresiven način. Zaradi prehodne narave teh novih obremenitev in pomoči EU upamo in verjamemo, da so ta nova bremena obvladljiva,« je Johannes Wiegand, namestnik direktorja evropskega oddelka IMF in vodja misije IMF za Hrvaško odgovoril na vprašanje Dela o učinkih begunske krize na Slovenijo.
Sicer pa v IMF ocenjujejo, da je težko napovedati, kakšni bodo učinki begunske krize na gospodarske razmere in rast v Srednji in Vzhodni Evropi. »Kratkoročno bi lahko bili učinki na rast pozitivni, saj bi obvladovanje begunske krize zahtevalo dodatna proračunska sredstva v številnih državah, ki bi morala pokriti izdatke, povezane z begunci. Če pa bi begunska kriza zaostrila odnose med državami, bi to lahko vplivalo na njihovo medsebojno trgovino. V tej regiji smo videli v zadnjih tednih napetosti med Slovenijo in Hrvaško, Srbijo in Madžarsko. Enako velja tudi na dolgi rok, kjer so v zvezi begunci tveganja za rast tako navzdol kot navzgor. Vse to bo precej odvisno od tega, kako se bodo begunci lahko integrirali v evropski trg dela in ali bodo lahko postali produktiven del gospodarstva − to bo vplivalo na srednjeročno gospodarsko rast v Evropi,« ocenjuje Johannes Wiegand.
Prioriteta neodvisnost »slabe« banke
V Sloveniji ostaja ena glavnih prioritet prestrukturiranje bank in podjetij, z ukrepi, ki so se začeli leta 2013, pri tem je največ nalog na DUTB, ki izvaja prestrukturiranje podjetij tudi z zamenjavo dolga v lastniške deleže. Zelo pomembno je, da zaščitite neodvisnost DUTB pred vpletanjem politike. Dobrodošla je tudi napovedana prodaja NKBM, druge največje banke v državi, in nadaljnja privatizacija bank v državni lasti bi lahko pomagala pri njihovem upravljanju in poslovni učinkovitosti, ocenjujejo v IMF. Dosegljiv se jim zdi tudi letošnji fiskalni cilj, proračunski primanjkljaj, nižji od treh odstotkov BDP, poudarjajo pa potrebo po strukturnih reformah, s katerimi bi zagotovili vzdržnost pokojninskega sistema in javne porabe.
IMF je sicer danes predstavil svoj pogled na regionalna gospodarska vprašanja v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. V tej regiji, ki vključuje tudi Rusijo in nekdanje sovjetske republike iz skupnosti neodvisnih držav, bo letos povprečna gospodarska rast negativna, predvsem zaradi recesije v omenjenih državah, za prihodnje leto pa je znova predvidena pozitivna rast. Sloveniji IMF za letos napoveduje 2,3, prihodnje leto pa 1,8-odstotno gospodarsko rast.
