IMF meni, da bo Slovenija zrasla za 2,5 odstotka

Pomladna napoved: svetovni BDP naj bi se povečal za 3,5 odstotka, večino rasti prispevajo države v razvoju

Objavljeno
18. april 2017 17.45
iza mercator
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Ljubljana –  Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved letošnje rasti slovenskega BDP izboljšal na 2,5 odstotka. Bolj optimistične so tudi napovedi za svet in Evropo, čeprav IMF opozarja tudi na tveganja, na primer v povezavi z brexitom in težnjami po omejevanju svobodne trgovine.

Svet, kjer gonilo globalne rasti vse bolj postajajo države v razvoju, naj bi letos obseg gospodarstva povečal za 3,5 odstotka - lanska rast je bila 3,1-odstotna, prejšnja napoved IMF pa 3,4-odstotna. Stabilizirala se je rast na Kitajskem, kjer se bo po projekciji IMF BDP letos povečal za 6,6 odstotka (leta 2016 je bila rast 6,7-odstotna). Med velikimi gospodarstvi v razvoju postaja vse bolj dinamična Indija, ki je lani zrasla za 6,8 odstotka, letošnja rast utegne doseči 7,2 odstotka, v letu 2018 pa se bo BDP povečal celo za 7,7 odstotka, napoveduje IMF.

ZDA in neznanka Donald Trump

Združene države Amerike, ki so (še vedno) vodilna gospodarska sila sveta, beležijo precej manj dinamično rast. Letošnja naj bi dosegla 2,3 odstotka, kar je precej bolje kot lani (1,6 odstotka). Optimistični pogled na svetovno gospodarstvo v letošnjem letu temelji na različnih dejavnikih. Za države v razvoju je pomembna rast cen surovin, kar za mnoge med njimi pomeni višje izvozne prihodke. Na Kitajskem in delno tudi v Indiji postaja gonilo razvoja rast domačega povpraševanja, saj povprečna raven plač postopoma raste tudi v regijah, ki so še pred nekaj leti veljale za bazen cenene delovne sile. V ZDA analitiki pričakujejo pozitivne učinke od napovedanih davčnih reform predsednika Donalda Trumpa.

V pomladnem poročilu, ki so ga predstavili pred letnim zasedanjem IMF in Svetovne banke konce tedna, pa je Mednarodni denarni sklad vseeno poudaril, da so tveganja za predčasen konec optimizma kar velika, tako da so napovedi za leto 2018 predvsem za razvite države slabše od letošnjih. Tveganje predstavlja predvsem »poglabljanje geopolitičnih napetosti«, ki smo jim na primer danes priča v vojni v Siriji in ob ponovno zaostrenem korejskem vprašanju.

Na gospodarskem področju je IMF jasno posvaril pred trgovinskim protekcionizmom (kjer z napovedjo revizije različnih sporazumov zastavo »neslavno« nosi Donald Trump), pa tudi možnost, da bi napovedano zviševanje vodilne obrestne mere ameriške centralne banke preko vpliva na mednarodni finančni trg upočasnilo gospodarsko rast tudi izven ZDA.

Brexit in »neugodna demografija«

V Evropski uniji največje tveganje predstavlja brexit, trenutna volilna kampanja v Franciji, kjer predsedniški kandidati obtožujejo Nemčijo, da z visokim trgovinskim presežkom vnaša neravnotežje na skupni trg, pa kaže, da tudi stara celina ni imuna pred skušnjavo, da postavi pod vprašaj svobodno trgovino. IMF opozarja tudi na šibko rast produktivnosti in »neugodno demografijo«, kar zavira izkoriščanje potencialov gospodarske rasti.

Tudi zato se letos razmere v EU v povprečju ne bodo izboljšale. Bruto domači proizvod območja evra se bo povečal za 1,7 odstotka, kar je za desetinko odstotne točke bolje od prejšnje napovedi IMF, vendar enako kot lani. Rast v Nemčiji bo z lanskih 1,8 upadla na 1,6 odstotka, francosko gospodarstvo, ki je leta 2016 zraslo za 1,2 odstotka, naj bi se letos okrepilo za 1,4 odstotka.

Slovenija: previdneje kot marca

Slovenija sodi med tiste članice EU, kjer bo rast po oceni IMF nadpovprečna. Sklad je še lani jeseni pričakoval, da se bo BDP letos povečal za 1,8 odstotka, zdaj pa napoveduje, da bo povečanje 2,5-odstotno. Zanimivo pa je, da je ta napoved za 0,5 odstotne točke nižja od napovedi, ki jo je IMF izdal ob koncu redne misije v marcu. Za leto 2018 IMF pričakuje, da se bo gospodarska rast v Sloveniji zmanjšala na dva odstotka.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 1,5-odstotka, kar je pol odstotne točke več od oktobrske ocene, prihodnje leto pa bo dvoodstotna. IMF pričakuje izboljšanje tudi na trgu dela. Napoved gibanja brezposelnosti v letošnjem letu je glede na predhodno napoved znižal za 0,9 odstotne točke na sedem odstotkov, prihodnje leto pa naj bi bilo uradno brez dela le še šest odstotkov za delo sposobnega prebivalstva.