Tiskane izdaje
Ljubljana - Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji za letos krepko zvišal napoved gospodarske rasti. Še lani oktobra nam je napovedoval 1,8-odstotno rast, zdaj pa jo je zvišal na tri odstotke. Vzrok za to so dogodki v zadnjih mesecih, predvsem večja zasebna potrošnja in zasebne investicije, povečal se je tudi izvoz, je na vprašanje Dela povedal vodja misije IMF v Sloveniji Nikolaj Kirov Georgiev.
Sicer pa IMF po koncu redne letne misije pri nas ugotavlja ugodne trende zadnjih let: v letih 2014-2016 se je realni BDP v Sloveniji zvišal za dobrih osem odstotkov, zaposlenost za skoraj tri, realne plače pa za več kot štiri odstotke, stopnja brezposelnosti se je znižala na 7,9 odstotka, finančna stabilnost se je izboljšala, delež slabih posojil se je znižal.
Ob tem pa IMF, ki ima sedež v Washingtonu, v svojih ugotovitvah in priporočilih tudi opozarja, da bo naša potencialna gospodarska rast v prihodnje manjša tudi zaradi neugodnih demografskih gibanj, javni dolg pa se je znižal, a ostaja visok. Slovenijo poziva k reformam in nadaljevanju zniževanja strukturnega primanjkljaja: s tem bi po zdajšnjih napovedih vlade do leta 2026 znižali delež javnega dolga z zdajšnjih približno 80 na 60 odstotkov BDP in izboljšali proračunski položaj.
Reforme, reforme, reforme
Nabor strukturnih reform, ki nam jih tokrat priporoča IMF je pričakovan in dolg. Ob vladni beli knjigi o pokojninski reformi in podaljšanju pokojninske dobe do 67. leta tako washingtonski analitiki opozarjajo da je nujno nadaljevanje pokojninske reforme še z dodatnimi ukrepi, pri čemer bi bi tistim z najnižjimi pokojninami pomagali s socialnimi pomočmi.
Priporočajo še reformo trga dela in oblikovanje plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi motiviral in nagrajeval dobro delo zaposlenih, ne pa avtomatično dvigal plače. Izpostavljajo tudi nadaljevanje zdravstvene reforme (s centraliziranim sistemom javnega naročanja), reformo izobraževanja in reformo nepremičninskega davka, s katerim bi pobrali približno toliko prihodkov kot primerljive države OECD.
IMF nam za letos napoveduje 1,3-odstotni proračunski primanjkljaj in zraven priporoča dodatni strukturni napor v višini 0,3 odstotka BDP, ki bi ga dosegli z znižanjem proračunskih subvencij na raven iz prejšnjih dveh let in tudi z boljšim pobiranjem davkov.
Infografika Delo
Za NLB boljši strateški investitor
Ob tem nam IMF spet priporoča tudi hitrejšo privatizacijo družb z državnega seznama podjetij, namenjenih prodaji, vključno s Telekomom Slovenije. Predlagajo tudi, da zmanjšamo število podjetij, ki so uvrščena med strateške in pomembne naložbe države, in omenjene družbe preklasificiramo zgolj v portfeljske naložbe, še posebej ko gre za podjetja iz predelovalne in turistične industrije, ki da so najbolj primerna za privatizacijo.
Kar zadeva banke, IMF predlaga tudi, da dokončamo privatizacijo Abanke še pred rokom sredi leta 2019 in pozdravlja namero Slovenije da dokonča privatizacijo NLB do konca letošnjega leta. Ob tem pa nam ponovno priporoča, da odpravimo določbo, da noben posamični investitor v NLB ne sme imeti višjega deleža kot država (25 odstotkov) - s tem bi namreč lažje pridobili strateškega investitorja, ki bi še izboljšal poslovanje NLB.
Na vprašanje Dela, ali država namerava kaj ukreniti v to smer, je državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj pojasnil, da je ta kriterij določen z strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki je vlada ne bo spreminjala, dokler ne bodo poznani njeni učinki. Ti bodo pričakovanjih znani v drugi polovici leta, kar pomeni, da do konca 2017, ko se izteče rok za prodajo NLB, ne pričakujejo sprememb strategije.
Sestanek pri premierju
IMF še ugotavlja, da so se bilance naših bank okrepile, tudi delež slabih posojil se znižuje, še vedno pa je visok pri manjših iin srednje velikih podjetjih, kjer je konec leta 2016 znašal 13,6 odstotka. Ob tem banke, ki so sicer zdaj primerno kapitalizirane in dobičkonosne, a so pod obrestnimi pritiski in soočene z novo nebančno konkurenco v finančnem sektorju, poziva k novim poslovnim modelom, aktivnejšo držo predlaga tudi nadzornikom.
Po naših informacijah so se na temo razmer v bančni industriji danes pri premierju Miru Cerarju sestali predstavniki Združenja bank Slovenije, bank, ministrstva za finance in Banke Slovenije. Prisoten naj bi bil tudi guverner BS Boštjan Jazbec, ki ga na predstavitvi ugotovitev in priporočil IMF tokrat izjemoma ni bilo; sestanek z bankirji so nam, brez drugih informacij, potrdili tudi v premierjevem kabinetu.
