Tiskane izdaje
Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo indijsko gospodarstvo z več kot sedemodstotno rastjo bruto domačega proizvoda na letni ravni tudi v prihodnjih letih ohranilo primat najhitreje rastoče ekonomije sveta.
Ampak to je zgolj statistika. Kljub zavidljivim rastem gospodarstva, je Indija klasičen primer dveh svetov. S cvetočim urbanim delom na eni in obubožanim ruralnim svetom na drugi strani. Izraženo v številkah, 75 odstotkov indijskega prebivalstva živi na podeželskih območjih, ki ustvarijo zgolj 13 odstotkov BDP. Okoli 25 odstotkov BDP pripada industriji, večino, več kot 60 odstotkov, pa v bruto družbeni proizvod prispevajo storitve.
Čeprav se je bruto družbeni proizvod na prebivalca v zadnjih 15 letih več kot potrojil, je ta pri vrednosti 1600 dolarjev še vedno odraz vse splošne revščine države. Za primerjavo, Kitajski BDP na prebivalca znaša nekaj več kot 8000 dolarjev, slovenski pa skoraj 21.000 dolarjev.
A za naložbe in kapitalski trg je Indija vedno bolj Indija Koromandija. Med naložbami seveda prevladuje storitveni sektor – finance, trgovina, telekomunikacije… Od preloma tisočletja do danes je indijski borzni indeks NIFTY, ki vključuje 50 največjih indijskih podjetij, zabeležil skoraj 500-odstotno rast. Pri trenutnih vrednostih tega indeksa – okoli 9200 točk, indijski kapitalski trg, v primerjavi s preostalimi trgi v razvoju, ni prav poceni.
Vrednost kazalnika P/E (ta meri razmerje med dobički podjetij vključenih v indeks in njihovo tržno vrednostjo, ob čemer velja, nižja kot je vrednost kazalnika, cenejša je investicija) za NIFTY znaša skoraj 22, medtem ko, za primerjavo, vrednost P/E kitajskega indeksa MXCN znaša 14, P/E indeksa Ljubljanske borze SBITOP pa le 12,5. Če torej indijske naložbe, generalno gledano, niso poceni, kje se še skrivata med in mleko?
V prihodnje naj bi bile najdonosnejše naložbe, ki temeljijo na domači potrošnji (hitrorastočega urbanega dela prebivalstva). To so torej predvsem naložbe trgovinskega sektorja. Izpostavim naj še naložbe bančnega sektorja, ki naj bi v prihodnje rasel tudi na račun nedavnih monetarnih ukrepov indijske vlade.
S koncem lanskega leta je namreč indijska centralna banka izvedla obsežnejšo demonetizacijo – iz obtoka so odstranili največja bankovca za 1000 in 500 rupij, s katerima se v gotovinskem poslovanju ustvari okoli 85 odstotkov vseh transakcij. Z ukrepom želijo indijske oblasti omejti črni trg, ki zaradi nepobranih davščin močno spodjeda državni proračun in večino poslovanja preseliti z ulic na bančna okenca.
Dolgoročni cilj oblasti je popolnoma ukiniti gotovinsko poslovanje in denarne transakcije omogočiti zgolj preko bančnega sistema. Močno zmanjšana količina gotovinskega denarja v obtoku se že kaže v povečani vrednosti bančnih transakcij in depozitov, kar bo v prihodnje vsekakor pozitivno vplivalo tudi na poslovanje bank. Z ukrepom je ponovno prikrajšan najrevnejši sloj, ki se dnevno bori za obstanek in še svoj živi dan ni prestopil praga marmornate inštitucije.
