Iz NLB so guvernerju Kranjcu predlagali imenovanje izredne uprave

Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje razlogov za sanacijo bank sta pričala France Arhar in Marko Simoneti.

Objavljeno
05. junij 2017 14.38
Posodobljeno
05. junij 2017 14.38
DZ
N. G.
N. G.
»Potrdim lahko ta sestanek in predlog, da so razmere postale nevzdržne in da je morda čas za razmislek o tem ukrepu,« je nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti odgovoril na vprašanje, ali sta s takratnim predsednikom uprave banke Božom Jašovičem leta 2012 predlagala Marku Kranjcu, guvernerju Banke Slovenije, naj v največjo banko imenuje izredno upravo.

Tako je Simoneti odgovoril na vprašanje na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje vzroke za bančno sanacijo. »Kranjec je bil nekoliko presenečen nad radikalnostjo tega predloga,« je še rekel in dodal: »Predloga na licu mesta ni komentiral. Zdelo se mi je, da je bil predlog sprejet s presenečenjem.«

Simoneti je poudaril, da bi bila potrebna dokapitalizacija NLB bistveno manjša, če bi jo država sanirala hitreje: »Menili smo, da ne pretiravamo in da potrebujemo več kapitala. Ta ocene so bile večje od tistih, ki so vodili državo.« Po njegovih besedah banka potrebuje kapital za aktivni pristop do dolžnikov, saj mora banka s takim pristopom narediti rezervacije in oslabitve.

Kdo je zatajil? Vsekakor tisti, ki bi morali banke dokapitalizirati, je odgovoril. Po eni strani se je poslabšala gospodarska situacija v Evropi, po drugi strani pa tudi zaostrila evropska pravila glede državne pomoči bankam.

Na komisiji so govorili tudi o prodaji Mercatorja. Simoneti je pojasnil, da nadzorni svet NLB ni bil sklepčen za glasovanje o prodaji trgovca, saj se je več članov iz odločanja izločilo zaradi konflikta interesov. Tudi sam, ker je bil delničar Mercatorja. Slovenski člani nadzornega sveta pa so dali izjavo, da je prodaja dobro pripravljena in v korist banke. Prava je bila tudi cena; 221 evrov za delnico je namreč več kot 86 evrov, kolikor so prodajalci iztržili na koncu. »Na skupščini je bilo bolj ali manj jasno, da vlada ne bo potrdila prodaje,« je dodal.

Na komentar Janka Vebra (SD), da so zadolženi Mercator prodali še bolj zadolženemu Agrokorju, je Simoneti odgovoril, da so nadzorniki banke po zakonu o gospodarskih družbah zavezani NLB, ne pa slovenskemu kmetijstvu. »Na mikro nivoju banke je bila to prava odločitev. 221 je več kot 86.«

Kakšna je neto vrednost bančne luknje?

Pred krizo so banke imele denarja kolikor hočete, kapitalski trg je bil magnet za prebivalstvo in pravne osebe. Ljubljanska borza je po rasti naredila evropski rekord. Mnoga proizvodna podjetja so vlagala na kapitalski trg, da bi hitreje zaslužila. Banke pa so dajale kredite. Tako je bila leta 2007 kar 40-odstotna kreditna rast, pa je pred parlamentarno preiskovalno komisijo dejal nekdanji guverner in nadzornik NLB France Arhar.

Deleže na trgu pa sta po najvišjih cenah prodajala paradržavna sklada Kad in Sod. Na vprašanje, kakšna je neto bančna luknja, je potreben odgovor, koliko sta oba prodajalca zaslužila in kateri ocenjevalec je pravilneje ocenil vrednost premoženja; med njima pa je 1,5 milijarde evrov razlike, je poudaril Arhar.

Ta je na poslanska vprašanja spregovoril tudi o sanaciji bank: »Slovenija ni primerljiva s Ciprom, saj nismo dobili pomoči, nobenega denarja. Dobili smo samo zahteve.« Opozoril je, da je belgijska pomoč banki KBC državna pomoč, v Sloveniji pa je država lastnik bank: »Kot lastnik sem po domačem bančnem zakonu dolžan skrbeti za svojo lastnino. Evropska komisija pa me prepričuje, da ne smem. Zato je vprašanje, ali je po evropski logiki sploh dovoljena državna lastnika.« Arhar je poudaril, da so prakse po državah različne: »Najbolj moti, da enega obravnavaš tako, drugega drugače, predpisi pa so isti.«

Poudaril je tudi, da so se zahteve do bank, ki so prejeli državno pomoč, bistveno spremenile zaradi okolja nizkih obrestnih mer: »Pod takimi pogoji ni mogoče dajati kreditov.«

Odgovornost za način, na kakršnega je Slovenija leta 2013 izpeljala sanacijo, je sicer po mnenju Arharja na Banki Slovenije, ministrstvu za finance in v kabinetu predsednika vlade. Sam je bil kritičen do dejstva, da same banke niso vedele, o čem odločajo. Arhar je bil tedaj na čelu nadzornega sveta NLB in, kot je dejal, se ni želel udeležiti seje, ker ni vedel, o čem pri izvedbi izrednih ukrepov v bankah sploh odločajo. Ker so ga s seje nadzornega sveta klicali, se je je udeležil in hotel, da se v zapisnik zapiše, da odločajo o nečem, o čemer ničesar ne vedo.

Govorilo se je tudi, da bi bil nadzorni svet za en dan brez mandata. Sam se je temu uprl in dejal, da ga ne bo nazaj, če to izpeljejo. Tega v Banki Slovenije nato niso naredili, je dejal Arhar, je pa pojasnil, da je bil tudi to eden od razlogov za njegov odstop z mesta prvega nadzornika največje slovenske banke.