Izbire za lažje plače ni veliko: dohodnina ali prispevki

Ljubljana – »Rešitve za prerazporeditev davčnih bremen še pripravljamo,« pravijo na ministrstvu za finance. Po podatkih finančne uprave je v državi 741.729 zavezancev s plačo: njihovi letni bruto dohodki znašajo 12,381 milijarde evrov.

Po besedah ministra za finance Dušana Mramorja namerava vlada razbremeniti plače »najbolj produktivnih« skupin zaposlenih v podjetjih, ni pa še povedal, na katero skupino zaposlenih meri in prek katerega zakona namerava znižati stroške dela le za izbrano skupino. Prav tako še ni povedal, ali namerava pripraviti novo dohodninsko lestvico, s katero bodo na novo določili davčne razrede in stopnje zanje, zato bo dajatev nasploh nižja. Davčni strokovnjaki na vprašanje, komu ministrovi načrti s »produktivnimi« lahko najbolj koristijo, brez pomislekov odgovarjajo: zaposlenim z najvišjimi dohodki.

OZS in ZSSS za nižje prispevke

Zakon o dohodnini ne omogoča posebne olajšave le za izbrane skupine zaposlenih. Koalicijska pogodba tudi ne predvideva socialne kapice. Kaj torej še ostane ministru za finance, ki se pripravlja, da bo razbremenil stroške dela in zmanjšal razliko med bruto in neto plačo zaposlenih? Ti in njihovi delodajalci ob plačah državi nakažejo dohodnino in več prispevkov za socialno varnost. Dohodnina je osebni davek na dohodke – delodajalci med letom v imenu delavcev plačujejo akontacijo, finančna uprava pozneje opravi letni obračun davka. Druga dajatev, ali bolje skupina dajatev, so prispevki za socialno varnost. Zaposleni jih plačujejo iz svoje bruto plače, delodajalci pa na bruto plačo. Delež dohodnine v plači je odvisen od davčnega razreda, v katerega se uvrsti zavezanec, ko »pleza« po lestvici, znižati jo je mogoče z olajšavami. Stopnje prispevkov določa zakon – tu ni olajšav.

O vsakem posegu v davčne zakone, ki določajo obremenitev plač, bodo z vlado razpravljali socialni partnerji v ekonomsko-socialnem svetu – poleg predstavnikov vlade so v njem še sindikati in delodajalska združenja. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vladi predlagajo, naj zniža večino prispevkov, ki jih plačujejo delavci, tako da bo pri njih stopnja zdrsnila s sedanjih 22,10 odstotka na 17,59 odstotka in pri delodajalcih s sedanjih 16,10 odstotka na 13,69. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ministru predlagajo, naj zniža stopnjo socialnih prispevkov pri delavcih, ker je precej višja kot pri delodajalcih. Vzrok za veliko razliko so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri katerih je za delavce predpisana 15,15-odstotna stopnja, za delodajalce 8,85-odstotna. Velike razlike je leta 1996 uvedla sprememba zakona o socialnih prispevkih.

Malo dohodnine za nizke dohodke

Statistika o odmeri dohodnine za leto 2013 – novejših podatkov še ni – kaže, da je finančna uprava 968.269 zavezancem odmerila 1,687 milijarde evrov dohodnine. Največ jih je bilo v prvem davčnem razredu, okoli 60 odstotkov, plačali pa so majhen delež dohodnine – 12 odstotkov (glej tabelo). Nizke letne dohodke je vlada leta 2008 precej razbremenila z dvema zvišanima splošnima olajšavama, ki zdaj veljata za zneske do 12.570,89 evra – ni nujno, da je to plača. Levji delež dohodnine plačata tretji in četrti razred. Majhna skupina na vrhu lestvice, v kateri je bilo predlani 3262 ali 0,34 odstotka zavezancev, je plačala 8,64 odstotka dohodnine. Skupni dohodki vseh zavezancev so znašali 16,091 milijarde evrov, od tega je najvišjemu razredu pripadalo 453,28 milijona evrov ali 2,82 odstotka dohodka.

Poglobljenih študij, ki kažejo realno in vsestransko primerjavo slovenskih stroškov dela glede na države, s katerimi se radi primerjajo Slovenci, je malo. Analizo zdaj pripravljajo na ministrstvu za finance. Celovito primerjavo, ki upošteva tudi vse olajšave in vse dajatve, vključene v plače po posameznih državah, so leta 2011 po naročilu takratnega ministra za ekonomska raziskovanja in razvoj Mitje Gasparija izdelali na ekonomski fakulteti v Ljubljani. »Delojemalčeva stopnja prispevkov v višini 22,1 odstotka je najvišja med državami OECD, medtem ko se stopnja prispevkov delodajalca v višini 16,1 odstotka uvršča na 16. mesto med državami OECD. Gre za primerjavo obdavčitve povprečne bruto plače,« so poročali raziskovalci. Na tem področju od takrat ni bilo sprememb. Zaradi večnega pomanjkanja v pokojninski in zdravstveni blagajni pa je malo možnosti, da bo slovenska vlada precej posegla v razmerja na področju socialnih prispevkov. Ostane torej le dohodnina.