Izplačilo dividend ne bo več zastonj

Ljubljana – Delničarjem po ukinitvi registrskih računov pri KDD grozijo vedno novi stroški. Potem ko so morali delnice prenesti na plačljive registrske račune pri bankah in borzno-posredniških družba, bodo zdaj morali plačati še nadomestila pri izplačilu didvidend. To bo najbolj prizadelo prav male delničarje.

Sprememba je povezana z vstopom v mednarodni poravnalni sistem borznih poslov T2S, ki smo se mu priključili februarja in ki vključuje kliriško-depotne družbe. Doslej je delničarjem dividende neposredno nakazoval izdajatelj, ki je opravil tudi 25-odstotni davčni odtegljaj, po novem pa ne bo več tako. Izdajatelj bo namreč po novem denar nakazal Kliriško depotni družbi (KDD), ta pa članom, torej banki ali borzni hiši. Ta bo nato plačala stroške KDD, preverila lastništvo delnic, odtegnila davek in delničarju nakazala dividendo, za kar pa bo lahko zaračunala tudi določene stroške vključno z 22-odstotnim davkom na dodano vrednost. 

Skrivanje cen

Ti stroški se po neuradnih informacijah utegnejo gibati med najmanj 60 centi in celo več kot deset evrov. Po neuradnih zato, ker borzne hiše in banke te podatke skrivajo. Na naša vprašanja o njihovih cenah bodisi niso odgovorile in tudi iz njihovih cenikov tega z gotovostjo ni mogoče razbrati, ali pa konkretnih cen niso razkrile.

V Abanki zaračunavajo 4 evre za nakazilo, plus 60 centov stroška za KDD. V BKS banki za zdaj zaračunavajo le 60 centov stroška KDD, s 1. junijem pa bodo uvedli pribitek za nakazilo. Koliko niso razkrili. V NLB razmišljajo o uvedbi novih nadomestil v zvezi z izvedbo dodatnih storitev, ki bi jih za konkreten primer izplačila dividend vezali na posamezno izplačilo. Koliko bo to zanašalo tudi oni niso povedali. Iz Alte, Ilirike in Gorenjske BPH odgovorov sploh nismo dobili. 

Prve praktične izkušnje s tem je pričakovati že prihodnji teden, ko bo dividende izplačal Salus, sredi junija bo to storila Zavarovalnica Triglav, le nekaj dni za tem pa Sava Re. Doslej so se delničarji s tem da izdaljatelju niso posredovali računa za nakazilo lahko odpovedali dividendam. Po novem pa to ne bo mogoče, razen če posredniška družba oziroma banka ne bo imela računa delničarja.

Do dividend pa ne bodo mogli tisti, ki še imajo delnice na ukinjenih registrskih računih KDD, ki jih je še skoraj 90.000. Za izplačilo bodo delnice morali prenesti na trgovalni račun.

Strošek za male delničarje

Ker bodo stroški večinoma vezani na nakazilo, bo to najbolj prizadelo male delničarje s skromnim številom delnic in nižjo vsoto dividende. Grega Tekavec iz Društva malih delničarjev Slovenije ugotavlja, da so časi, ko je bilo delničarstvo zastonj, minili. Kot pravi, se bodo morali mali vlagatelji, ki so bili doslej le lastniki delnic, najbrž odločiti ali bodo z njimi trgovali ali pa jih enostavno prodali. Pri tem si bodo morali izračunati, ali se lastništvo glede na vrednost delnic in dividende izplača glede na stroške.

Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pojasnjujejo, da je zaračunavanje stroškov pri izplačilu didvidend povezano z novim sistemom poravnave – T2S. Dodajajo, da je določanje cen nadomestil in drugih stroškov pri izplačilu dividend v pristojnosti bank in borzno-posredniških družb. ATVP bdi le nad izvajanjem zakonskega določila, ki stroške nadomestila za vodenje računa omejuje na 0,5 odstotka povprečne vrednosti delnic na računu, kar je v presoji pred ustavnim sodiščem.

Tudi na ministrstvu za finance pravijo, da se znesek, ki ga posamezen ponudnik storitev zaračuna stranki za izvedbo posameznega dejanja, oblikuje na trgu in je odraz poslovne politike posameznega ponudnika ter njegovih konkurentov. »Pri tem opozarjamo, da samo dejstvo, da je nekaj brezplačno, ne pomeni, da v zvezi s tem stroški ne nastajajo,« dodajajo.

Ipavec negativnih vplivov ne pričakuje

Ker utegnejo vsi ti dodatni stroški marsikaterega delničarja odvrniti od lastništva v delnicah, nas je zanimalo, kako bo to vplivalo na slovenski kapitalski trg, ki že tako ni posebej živahen in razvit, vlagatelji pa raje kot da bi vlagali v delnice denar hranijo na banki? »Razlog, da vlagatelji hranijo denar na bankah, večinoma nenamensko, kratkoročno, predvsem pa po izredno nizkih obrestnih merah, je verjetno drugje. Vsekakor pa katerikoli dodatni stroški negativno vplivajo na kapitalski trg,« pravi direktor Ljubljanske borze Aleš Ipavec. 

Kljub temu meni, da strošek na izplačilo dividend ne bo ključen pri tem, da bi vlagatelje odvračal od nakupov delnic oziroma bil razlog za njihovo prodajo: »Dividendni donos je zgolj eden od razlogov, da se odločimo svoja sredstva investirati v delnice.«