Tiskane izdaje
Cene nafte so upadle pod ravni, ki so potrebne za uravnoteženje proračuna v skoraj vseh pomembnejših državah, ki črpajo nafto. Zadnje desetletje je bilo za države z velikimi zalogami nafte precej enostavno, saj so visoke cene omogočile veliko povečanje javne porabe. Ob nižjih cenah so nekatere države že bile prisiljene zategniti pasove. Kuvajt, Saudska Arabija in Združeni arabski emirati pa spadajo med države, ki lahko prilagajanje na nižje cene malo zavlečejo, saj so v preteklih letih ustvarili ogromno zalogo premoženja (2600 milijard dolarjev). Proračun Saudske Arabije je uravnotežen šele pri ceni nafte 106 dolarjev za sod, njihov proračunski primanjkljaj pa naj bi letos znašal približno 13 odstotkov, oziroma 180 milijard dolarjev. Če pa bi cene nafte dalj časa ostale pod točko preloma, pa bi seveda rezerve hitro skopnele. Gospodarstvo Združenih arabskih emiratov je bolj diverzificirano, zato nižje cene nafte, niso tako občutljive za državni proračun in je točka preloma pri približno 70 dolarjih, najboljšo pozicijo pa imata Kuvajt in Katar. Ti dve zalivski državi bosta verjetno edini, ki bosta letos še vedno izkazovale proračunski presežek. Na drugi strani krivulje držav, ki utegnejo imeti največ težav z nizkimi cenami nafte, so Bahrain, Oman in Venezuela. Sploh slednja je pod velikim pritiskom zaradi celotne gospodarske slike v državi in omejenih virov financiranja.
Mnenje, izraženo v tem članku, je mnenje avtorja in ne odraža mnenja podjetja, v katerem je avtor zaposlen.
