Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčni in carinski zavezanci 1. avgusta ne bodo opazili, da je nad njimi novi, veliko večji nadzornik, Finančna uprava republike Slovenije, pravi vršilka dolžnosti generalne direktorice Jana Ahčin. V novo ustanovo se bosta združili carinska (Curs) in davčna uprava (Durs), kot določa zakon, ki ga je predsednik republike razglasil 11. aprila 2014 v 25. številki uradnega lista.
Kmalu, že v petek, 1. avgusta, boste vodili finančno upravo. Kaj se bo zgodilo v petek?
Nič posebnega. Delamo naprej. Davčna in carinska uprava imata že zdaj vsaka svoje naloge, predpisane z zakonom, ki jih morata opravljati še naprej. Res bo finančna uprava prevzela vse obveznosti davčne in carinske uprave, toda to ne bo vplivalo na delo. Za nas na sedežu davčne in carinske uprave je pomembno, da se 1. avgusta ustanovi generalni finančni urad, torej ne bo več generalnega davčnega in generalnega carinskega urada. Tako bo nova finančna uprava začela delati s skupnim generalnim finančnim uradom. V mreži območnih carinskih in davčnih uradov do 1. januarja 2015 ne bo sprememb.
Boste do petka namestili nove table z napisom finančna uprava?
Najprej bomo napise za carinsko in davčno upravo le prekrili z napisom finančna uprava. Zakon nam je omogočil, da po 1. avgustu najprej porabimo tiskovine s starimi oznakami. V odmernih odločbah, ki jih bo davčna uprava izdala do konca meseca, bo še naziv davčne uprave, čeprav jih bodo zavezanci dobili po 1. avgustu. Po tem datumu bo vse odločbe seveda izdajala finančna uprava.
Kakšen simbol ste si izbrali
za združeno upravo?
Tega še ne morem razkriti, ker vlada še ni sprejela uredbe o novih simbolih, smo jih pa predlagali.
Za vas se bo 1. avgusta vendarle veliko spremenilo. Vlada je sklenila, da ste od 16. julija 2014 vršilka dolžnosti generalne direktorice finančne uprave, velike ustanove po številu uslužbencev in delovnem področju.
Finančna uprava bo po velikosti tretja javna uprava v državi. Na začetku bo imela kar 3701 zaposlenega. Imela bo tudi razvejeno organizacijsko strukturo. Znotraj generalnega finančnega urada bodo tri službe, šest uprav in uradov, poleg tega pa še 16 davčnih in 10 carinskih uradov, 42 davčnih pisarn in 16 carinskih izpostav. Velika organizacija, večji od finančne uprave bosta le policija in vojska, ki ju prav tako vodi generalni direktor.
Kako ste pripravljali zaposlene na združitev?
Proces združevanja carinske in davčne uprave v resnici poteka že dve leti, zdaj se je končal. Vseskozi smo obveščali zaposlene, kaj se dogaja – prek sestankov, kolegijev vodstev, direktorji so obveščali zaposlene, sindikati so bili vključeni ves čas. Poudarjali smo tudi, da bomo po novem vsi delali v finančni upravi, ne bo pomembno, kje smo delali doslej. Treba se je nenehno spreminjati in prilagajati novim okoliščinam.
Finančna uprava bo ustanova z zgodovino, ki je ne bomo zanikali: nastala bo iz dveh uprav, ki imata zdaj vsaka svojo preteklost in kulturo, davčno in carinsko. Želim si, da gremo naprej. Zavedati se bomo morali, da smo zdaj finančna uprava, da smo uslužbenci finančne uprave, da moramo razvijati njene naloge, pristojnosti in ugled in delovati čim bolj uspešno. Razlikovanje, da je nekdo prišel iz carine in nekdo drug iz davčne uprave, se mi ne bo zdelo več primerno. Delavcem sem povedala, da si želim, da se ne bi obremenjevali s tem. Zgraditi moramo pripadnost novi ustanovi.
V sindikatu carinikov so bili še pred letom zelo nastrojeni proti združitvi in so trdili, da jih hoče nekdo le pripojiti k davčni upravi. So danes boljše volje?
S kolegi iz carinske uprave smo ves čas konstruktivno sodelovali pri pripravah na finančno upravo. V medijih je bilo res mogoče prebrati marsikaj, kar se je dogajalo tukaj, je bilo zelo konstruktivno. Ves čas smo govorili o združevanju, nikogar niso priključili. Carinske in davčne uprave ne bo več, nastala bo finančna uprava. Pričakujem, da bomo s kolegi, ki bodo v vodstvu, dobro sodelovali s sindikati.
K carinikovi uniformi spada orožje in njihov sindikat je med pogajanji z ministrstvom za finance vztrajal, da jih z zakonom o finančni upravi ne »razorožijo«. Kdo v finančni upravi bo torej še smel nositi orožje?
Orožje bodo lahko nosili samo predstavniki mobilnih oddelkov. V njih bo 168 zaposlenih. V njih bodo torej ljudje, ki že zdaj delajo na terenu, ustavljajo vozila. Ti se res lahko znajdejo v neposredni nevarnosti. Takšno ureditev ima torej že zdaj carinska uprava.
Cariniki so torej prinesli orožje s seboj v finančno upravo?
Da, saj je ta od carine prevzela naloge, ki zahtevajo takšno opremo.
Ali vam pri povezovanju v eno ustanovo pomaga, da sta sedeža davčne in carinske uprave, njuna generalna urada, že zdaj v isti stavbi na Šmartinski ulici, le prostorna avla je med njima?
Vsekakor. Težko opišem, kako zelo nam je to olajšalo delo. Nimamo skupne le avle v pritličju, iz katere je zdaj na eni strani vhod v generalni davčni urad in na drugi v carinski. V vseh etažah smo povezani tudi s hodniki, vrata so odprta. S kolegi se zlahka srečujemo na sestankih, ki jih je zdaj veliko. To nam bo olajšalo tudi selitev, ki jo moramo opraviti. Skupne službe moramo združiti že zdaj, prav tako nadzorne, to pa bo na eni lokaciji veliko laže opraviti, kot če bi bili zdaj razseljeni po mestu. Ponekod že izvajamo selitev, dokončali jo bomo avgusta. Združitev uradov po Sloveniji bomo začeli pripravljati že septembra, ko bomo vsi z dopustov, tako da bomo 1. januarja 2015 pripravljeni tudi na lokalni ravni.
Si kot generalna direktorica želite, da bi imeli v finančni upravi tudi finančno policijo, kakršno ima od julija lani soseda Avstrija? Ta jo je uvedla, čeprav je njena finančna uprava že brez nje veljala za zelo učinkovito.
Menim, da finančna uprava ne potrebuje finančne policije. Navsezadnje imamo kar lepo število finančnih kontrolorjev, ki so prvi stik z zavezancem. Usposobljeni so, da zavezancem zagotovijo prave informacije, kaj morajo narediti, da bodo pravilno plačevali davke. Na informiranju bomo gradili še naprej. Zadnje leto smo na tem področju naredili že veliko – poenostavili smo spletne strani, tudi pojasnila za zavezance, a tako, da so še vedno strokovna. Mislim, da moramo še veliko narediti pri odnosu med zavezancem in finančno upravo, tako da bodo potem njeni preiskovalci, mobilne enote, inšpektorji in izterjevalci drugotnega pomena. Treba je predvsem spodbujati zavezanca, da prostovoljno plačuje dajatve.
Kaj o davčnih blagajnah letos pravijo vaši kolegi na Hrvaškem, ali vam priporočajo, da se zavzamete zanje tudi v Sloveniji? Njihove davčne blagajne so prek spleta vseskozi povezane z davčno upravo.
Preverila sem pri direktorju hrvaške davčne uprave, kakšne so najnovejše ocene o učinkih davčnih blagajn. Povedal mi je, da so sicer zadovoljni, a imajo še vedno izjemno poostren nadzor po Dalmaciji in Istri, kjer sta značilni dejavnosti turizem in gostinstvo, ker sama davčna blagajna ne zadošča. Le inšpektor na terenu torej lahko takoj odkrije, da nekdo ni izdal računa. Povedal mi je tudi, da se je prijavljeni dohodek obrtnikov na Hrvaškem lani, ko so začeli uporabljati blagajne, povečal za 30 odstotkov. Posebej je poudaril, da imajo povsod tudi inšpektorje. Tudi sama poudarjam, da moramo biti na terenu, ne le med akcijami, ves čas.
Kolikšen delež zavezancev iz vaših registrov zdaj pregledajo davčni inšpektorji?
Leta 2011 smo jih pregledali 117.000, leto pozneje 131.000, lani 160.000. Nominalno se številka povečuje, no, spreminja se tudi število zavezancev.
Vsi vaši predhodniki na vrhu davčne uprave so opozarjali, da je premalo davčnih inšpektorjev, vi tega še niste povedali.
Ne maram govoriti, da nečesa ne moremo narediti, ker imamo nečesa premalo. Raje rečem, da imamo, kar imamo, in s tem moramo pač narediti največ, kar je mogoče. Ko sem lani prišla v davčno upravo, je bilo davčnih inšpektorjev 324, potem smo jih dobili še nekaj. Po združitvi carinske in davčne uprave v finančno upravo bomo od 1. avgusta imeli 436 inšpektorjev, to pa je že kar lepa številka. Poleg tega bo 168 uslužbencev v mobilnih enotah. To je že ekipa, ki bo lahko delala učinkovito. Ne bom rekla, da nas je preveč niti da nas je premalo. Toliko nas je, narediti bomo morali največ, kar je mogoče. Nove zaposlitve niso predvidene. Gotovo pa bi lahko bili bolj uspešni, če bi imeli več inšpektorjev.
Bo imela finančna uprava tudi kakšno nalogo, ki je zdaj nimata ne davčna ne carinska uprava?
Začeli bomo izvajati nove naloge iz zakona o preprečevanju dela na črno, po katerem je finančna uprava glavni nadzornik. Že zdaj se pripravljamo na nadzor, ki ga bomo začeli izvajati 18. avgusta. Organizirali bomo torej sistematične preglede na področju zaposlovanja in dela na črno. Preverjali bomo tudi prijave, da nekdo na domu opravlja neprijavljeno dejavnost, na primer frizerske storitve, čiščenje, varstvo otrok, masažo ... Tudi zakon o preprečevanju dela na črno je uvedel visoke globe.
Do zdaj je veljalo, da proti neprijavljeni dejavnosti v stanovanju težko ukrepate, če izvajalca ne zalotijo pri delu ...
Zakon o preprečevanju dela na črno sicer varuje pravice posameznika. Inšpektor bo lahko vstopil v stanovanje le, če mu bo lastnik dovolil, ali na podlagi sodne odločbe. Sicer pa bodo mobilne enote delovale preventivno – prišle bodo k osebi, za katero bomo dobili prijavo o neprijavljeni dejavnosti. Pozvonili bodo pri vratih, seznanili bodo osebo s prejeto prijavo, kolikšna je globa za delo na črno, in jo pozvali, naj si uredi status. Čistilka, na primer, bo morala le pri Ajpesu registrirati osebno dopolnilno delo, finančni upravi pa vsake pol leta sporočiti, koliko je zaslužila. Za osebno dopolnilno delo bo štelo, če bo v pol leta lahko zaslužila največ tri povprečne slovenske neto mesečne plače, malo pod 3000 evri torej, drugače bo morala registrirati dejavnost. Nekdo, ki si bo tako, na primer, zagotovil čiščenje, bo moral za čistilko plačati okoli 9 evrov socialnih prispevkov na mesec. Medsosedska pomoč bo še vedno dovoljena.
