Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob polletju znaša skupni davčni dolg skoraj 1,3 milijarde evrov, poroča finančna uprava, ki za vlado dvakrat na leto pripravi poročilo o znesku in gibanju v daljšem obdobju, tako da ga poslanci državnega zbora dobijo na mizo skupaj s poročilom o izvrševanju državnega proračuna. Okoli 40 odstotkov skupnega dolga je za javne finance že bolj ali manj izgubljenega, saj toliko znaša tako imenovani pogojno izterljivi delež.
Statistika finančne uprave kaže, da je skupni davčni dolg 30. junija letos dosegel 1,286 milijarde evrov: v tem znesku je 769,6 milijona evrov ali 59,9 odstotka tako imenovanega aktivnega dolga in 516,02 milijona evrov ali 40,1 odstotka pogojno izterljivega. V skupni znesek so vključene tudi zaračunane zamudne obresti, ki predstavljajo 173,9 milijona evrov ali 13,5 odstotka dolga.
»Verjetnost izterjave aktivnega dolga je veliko večja kot pri pogojno izterljivem dolgu, za katerega je značilno, da davčna izvršba ni dovoljena ali pa so izčrpane skoraj vse možnosti, da bi dolg izterjali prek davčne izvršbe. To še zlasti velja za terjatve, ki so prijavljene v insolvenčne postopke. Te znašajo kar 92,2 odstotka pogojno izterljivega davčnega dolga,« pojasnjujejo v finančni upravi. Obdobje za absolutno zastaranje davčnega dolga je deset let, zaradi nekaterih postopkov se rok zastaranja podaljša: »Zato je del dolga starejšega od desetih let.« Zastaranje dolga je eden od vzrokov za odpis (glej tabelo o vzrokih zanj v letošnjem prvem polletju).
Največ za DDV
Davčni dolg se je po podatkih finančne uprave v prvem polletju letos znižal za 35 milijonov evrov ali 2,7 odstotka: »Aktivni dolg se je v tem času povečal za 82,4 milijona evrov ali 12 odstotkov. Pogojno izterljivi dolg se je znižal za 117,4 milijona evrov ali 18,5 odstotka.«
V letošnjem prvem poletju so prihodki štirih javnih blagajn (državni proračun, občine, Zpiz in ZZZS) znašali 7,7 milijarde evrov ali 6,9 odstotka več kot v istem obdobju leta 2016. V prvem polletju letos se je dolg do državnega proračuna znižal za 15,9 milijona evrov ali za 1,8 odstotka, dolg do zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za 12,9 milijona evrov ali 4,9 odstotka, dolg do zdravstvene blagajne za 5,9 milijona evrov ali 4,5 odstotka in dolg do občinskih proračunov za 427.891 evrov ali en odstotek.
Še vedno je v skupnem davčnem dolgu med vsemi štirimi javnimi blagajnami največji delež državnega proračuna (glej graf). Skoraj ves dolg iz obveznih dajatev, natančneje 96,0 odstotka, se nanaša na davke, preostali delež na nedavčne prihodke.
Med davčnimi viri izvira največ dolga iz domačih davkov na blago in storitve (38,9 odstotka), pri čemer je s skoraj 470 milijoni evrov največji delež davka na dodano vrednost (DDV), tako da je dolg iz te dajatve sploh največji med vsemi. Delež prispevkov za socialno varnost je imel ob polletju v skupnem davčnem dolgu 30,7-odstotni delež, torej okoli 380 milijonov evrov. Med večjimi viri dolga so s 26,3-odstotnim deležem še davki na dohodek in dobiček, pri čemer se okoli 270 milijonov evrov nanaša na dohodnino (glej grafični prikaz deležev po dajatvah).
Davčni dolg pravnih oseb je še vedno večji od dolga fizičnih oseb, čeprav se je razlika v skupnih zneskih teh dveh skupin v dvajsetih letih precej zmanjšala: letos ob polletju so pravne osebe za obvezne dajatve dolgovale 748 milijonov evrov ali 58,2 odstotka skupnega zneska, fizične osebe pa 538 milijona evrov ali 41,8 odstotka davčnega dolga. Med fizične osebe štejejo tudi samostojni podjetniki posamezniki in drugi zasebniki, ki opravljajo poklicno dejavnost ali druge neodvisne dejavnosti, pojasnjujejo v finančni upravi – odvetniki, notarji, poklicni športniki, samostojni novinarji, zasebni zdravstveni delavci, kulturni delavci ter posamezniki, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.
Veliko dela, manj učinka
Aktivni dolg poskuša finančna uprava izterjati prek postopkov, ki jih omogoča zakon o davčnem postopku. V šestih mesecih od januarja do junija letos je zavezancem za davčne in nedavčne obveznosti poslala 286.641 pisnih opominov in 164.982 sklepov o davčni izvršbi, hkrati so njeni uslužbenci opravili 1213 telefonskih opominjanj. Tako so poskušali doseči poplačilo 654,5 milijona evrov dolga, uspelo pa jim ga je izterjati 247,5 milijona evrov. To pomeni, da so v letošnjem prvem poletju izterjali 1,4 milijona evrov manj dajatev kot v enakem obdobju lani.
Tako je tudi zato, ker se povečuje delež prostovoljno plačanih dajatev, poudarjajo v finančni upravi: »V prvem polletju letos smo pobrali neto 7,668 milijarde evrov prihodkov, to je 6,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2016.«
Davčni dolg je bil za slovensko javnost najbolj zanimiv avgusta 2014, ko sta davčna in carinska služba objavili prvi javni seznam davčnih dolžnikov z dolgom, večjim od 5000 evrov in starejšim od 90 dni. Slovenska vlada se je pri javnem seznamu zgledovala po sosedi Hrvaški.
V obeh državah se je pokazalo, da javna objava ne preprečuje davčnega dolga. Tudi v Sloveniji je znesek neplačanih dajatev še vedno velik: samo aktivni dolg, na primer, znaša ob polletju približno 90 odstotkov zneska, ki so ga lani v državni proračun prispevali zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb, saj je finančna uprava pri njih pobrala 599 milijonov evrov dajatve.
