Jazbec na blejskem forumu: Bančna unija je nujen korak naprej

Nadaljevati bo treba z začrtanimi ukrepi in reformami – vzpostavitvijo bančne unije in tesnejše fiskalno povezovanje.

Objavljeno
03. september 2013 17.45
strateški forum
J. S. S., Delo.si/STA
J. S. S., Delo.si/STA
Bled - Čeprav je območje evra danes v precej boljšem položaju kot pred nekaj leti, je treba nadaljevati z začrtanimi ukrepi in reformami. Med njimi sta tudi vzpostavitev bančne unije in nadaljnje tesnejše fiskalno povezovanje, je bilo slišati na današnji razpravi o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, ki je potekala na Strateškem forumu Bled.

Čeprav je v zadnjem času slišati nekatere dobre novice iz območja evra, kjer se kažejo znaki gospodarske rasti, krize še ni konec. »Na obzorju je še vedno nekaj temnih oblakov,« je dejal glavni ekonomist pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) Erik Berglof. Pozdravil je prizadevanja za oblikovanje bančne unije, a opozoril, da bo potrebnega še vedno veliko dela, preden bo začela delovati.

Namestnik direktorja evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Philip Gerson je prepričan, da obstaja kar nekaj razlogov za optimizem. Na evropski ravni je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj pomembnih odločitev za reševanje težav – vzpostavljen je bil stalni mehanizem za reševanje evra (ESM), sprejet je bil zakonodajni sveženj za krepitev proračunske discipline ... Zdaj se je treba po njegovem mnenju osredotočiti na izzive, ki še čakajo EU. Med njimi je izpostavil finančno fragmentacijo in strukturne omejitve na trgu dela, ki niso prisotne le na obrobju, ampak tudi v središču unije, npr. dualizem na trgu dela.

Minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec sta se strinjala, da članstvo v območju evra Sloveniji koristi. Članice v območju evra morajo po mnenju Jazbeca ravnati v skladu s pravili, da ne bi znova prišlo do krize, pri čemer je dodal, da bi se morali v Sloveniji zavedati, da nismo edini, ki se soočamo s težavami.

Bančna unija je po mnenju Jazbeca nujen korak naprej, tudi kot odgovor na krizo, s katero se trenutno soočamo. »Dvomim, da bi se o tem govorilo tako resno, če ne bi bilo krize in bi bilo vse popolnoma OK,« je dejal.

Slovaški minister za zunanje in evropske zadeve Miroslav Lajčak je spomnil, da je bilo v preteklosti polno špekulacij o razpadu evra, zdaj pa tega ne govori nihče več. Iz kriznega menedžmenta smo prešli v iskanje sistemskih rešitev, je dejal.

Državni sekretar v kabinetu portugalskega premiera Carlos Moedas je opozoril, da se pogosto osredotoča na to, kaj je šlo v Evropi narobe, ne opazi pa se dobrih stvari. »Evropa je in bo inovacijska platforma,« je optimističen. Če želimo, da monetarna unija deluje, je treba izvesti strukturne reforme, pravil pa se morajo držati vse članice, je dejal.

Finski minister za evropske zadeve in zunanjo trgovino Alexander Stubb pa meni, da bi se morali zdaj osredotočiti na gospodarsko rast. K temu nas bo prisilila konkurenca, je dejal in dodal, da lahko EU in njene članice ustvarijo le pogoje, podjetja in ljudje pa so tisti, ki morajo delati.