Jazbec: Prvi prenosi v slabo banko oktobra

Guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec je prepričan, da je najpomembneje čim prej sanirati bančni sistem, ki bo lahko podprl gospodarski zagon.

Objavljeno
28. avgust 2013 19.19
Boštjan Jazbec
R. D., Delo.si, STA
R. D., Delo.si, STA
Ljubljana - Guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec je prepričan, da je najpomembneje čim prej sanirati bančni sistem, ki bo lahko podprl gospodarski zagon. Prve prenose iz NLB na t.i. slabo banko pričakuje oktobra, pri postopkih prenosa terjatev pa se mu ne zdi ključno vprašanje stroškov, ampak končnega izplena za nacionalno gospodarstvo in državni proračun, je povedal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo.

Kdaj lahko pričakujemo prve prenose sredstev na DUTB?

Z vidika celotnega projekta prestrukturiranja in sanacije slovenskega bančnega sistema, kjer imajo večinski delež državne banke, pa tudi DUTB je državna institucija, je popolnoma vseeno: ali zagotoviti več denarja za dokapitalizacijo državnih bank ali prenesti slabe terjatve na DUTB in tam zagotoviti finančna sredstva za njeno delovanje. Po ocenah, ki jih vseskozi usklajujemo z mednarodnimi institucijami, predvsem ECB in Evropsko komisijo, bi se lahko prvi prenos terjatev za NLB zgodil v oktobru. Zamik je posledica postopkov, povezanih z dodeljevanjem državne pomoči, ki smo jih morda v prvem trenutku malce spregledali, so pa enaki za vse države EU. Gre za pravila, ki so morda lahko malce zapletena, a nas včasih tudi ščitijo pred lastnimi neumnostmi.

Ali predvidena ocena obsega slabih terjatev v bančnem sistemu ostaja pri 3,2 milijarde evrov? Po nekaterih ugibanjih naj bi bila še višja ...

Znesek ni odvisen od kriterijev, ki jih postavijo institucije, ki opravljajo skrbni pregled in stresne teste. Odvisen je od vrednosti sredstev, ta pa od vrste okoliščin, ki se spreminjajo. Zaradi izkušenj ECB in Evropske komisije iz drugih držav, ki so imele težave v bančnem sistemu, so zahteve glede določanja končne vrednosti terjatev, ki se prenašajo, strožje. In zato se zahtevajo določeni popravki.

Kaj pa 1,5 milijarde evrov, ki so v rebalansu proračuna predvideni za sanacijo bančnega sistema? Bo to dovolj?

Tudi če ne bi bilo dovolj, še vedno obstaja način za zagotovitev novih sredstev. Menim, da je v tem trenutku ta številka sprejemljiva, predvsem v odvisnosti od vrednosti, po katerih bomo prenašali terjatve na DUTB. Na koncu tega procesa bi morali dobiti enak izkupiček.

Ste optimist, da se bodo prvi rahli pozitivni trendi v evropskem gospodarstvu odrazili tudi na domači sceni in vplivali na vrednost terjatev, ki jih bo unovčevala DUTB?

Moram biti optimist. Ali je moj optimizem upravičen, pa je vprašanje, ki je povezano s tem, o čemer se pogovarjamo. Gledanje, ali je znesek prevelik ali premajhen, je preozko. Ključno je, da najprej saniramo bančni sektor, ki bo nato omogočil nov zagon gospodarstva. To to pa bo potem reševalo tudi vsa ostala odprta vprašanja vse do proračunskih omejitev in omejenih možnosti vlade za zadolževanje.

Vsi ti ukrepi za sanacijo bančnega sistema in iskanja poti za gospodarsko okrevanje so usmerjeni v prepričevanje mednarodnih finančnih trgov, da smo kredibilen dolžnik in da bo novo zadolževanje namenjeno prestrukturiranju gospodarstva, ne pa zgolj gašenju trenutnih težav.

Zaradi vseh nesoglasij in nerazumevanja glede ocen, koliko denarja potrebujemo za sanacijo, smo v procesu skrbnega pregleda aktive bank in stresnih testov za deset slovenskih bank, ki predstavljajo 80 odstotkov slovenskega bančnega sistema. S tem želimo tako sebi kot mednarodnim institucijam pokazati dejansko stanje.

Kakšni bodo torej javnofinančni stroški sanacije razmer v bankah?

Ocene se spreminjajo zaradi spreminjanja ekonomske situacije v Sloveniji in EU. Zdaj bi bilo najlepše pričakovati, da bi v državi lahko začeli govoriti o preobratu ekonomske aktivnosti, ki bi bil usklajen z bolj pozitivnim zasukom v EU, s katero Slovenija opravi približno 70 odstotkov menjave.

Kako nasploh ocenjujete stanje v slovenskem bančnem sistemu?

Slovenija se podobno kot druge države ukvarja s posledicami bančne krize. Razlika pa je v tem, da so načini pomoči bankam omejeni, saj gre večinoma za državne banke. Zato je celotna zgodba sanacije bank prek DUTB v očeh tujcev včasih nerazumljiva, saj sredstva prenašamo z enega državnega računa na drug državni račun in mislimo, da se bo nato zgodil čudež. Načini reševanja so omejeni na to, kar lahko država s proračunom prispeva k reševanju bančnega sistema.

Če bi kakršna koli banka morala biti likvidirana, bi bila, zato so vprašanja o zdravju bančnega sistema in nekatere izjave, da bi nekatere banke morale biti likvidirane, zgolj špekulacije, na katere Banka Slovenije izjemno pazi, saj je bančni sistem odvisen od zaupanja varčevalcev.

Kako vidite bančni sistem čez leto, dve? Kaj se utegne zgoditi z manjšimi in bolj ranljivimi bankami, kot sta Probanka in Factor banka? Je možno, da bo katera ugasnila?

Ta možnost vedno obstaja, saj je banka po definiciji vezana na zaupanje varčevalcev in sposobnost izpolnjevanja svojih obveznosti. Osnovno vprašanje je, ali imamo v Sloveniji preveč bank. Želel bi si, da bo bančni sistem čez nekaj časa bolj učinkovit in stabilen. Ali bomo imeli manj ali več bank, ali bomo imeli še vedno opravka z domačimi in državnimi bankami ali tujimi, pa je vprašanje, ki ga bo v veliki meri rešil trg.

Se vam vseeno zdi, da se bo število bank zmanjšalo?

Če bo do takih procesov prišlo, jih bo Banka Slovenije z največjim veseljem podpirala.

Je realno, da v prihodnjih treh, štirih, petih letih pride do pomembne spremembe lastniške strukture v treh največjih bankah?

Mislim, da moramo v Sloveniji spoznati, da tako kot se s konkurenco ves čas borijo naši izvozniki, tako se mora Slovenija boriti tudi za investitorje, ki bodo prinašali denar. Očitno ima država omejeno sposobnost financiranja trenutne strukture gospodarstva. Zato bomo morali več napora usmeriti v pridobivanje svežega kapitala z namenom povečanja učinkovitosti gospodarstva. Menim, da se bo pri tem spremenila tudi lastniška struktura bank in gospodarstva v celoti.

Se vam zdijo slovenske banke dovolj konkurenčne?

Očitno da, sicer bi večina slovenskih varčevalcev odnesla denar v tuje banke. Slovenija je majhna in danes imajo varčevalci možnost, da iščejo boljše pogoje v bankah v tujini. Pri nas se to še ne dogaja. Izvozno usmerjeni del gospodarstva pa že uporablja storitve tujih bančnih sistemov.

Kakšno je vaše stališče do dosedanjega upravljanja s tveganji v bankah in nasploh do odgovornosti uprav in nadzornih svetov za napake v letih pred izbruhom krize? Javnost je zelo kritična, obstaja tudi preiskovalna komisija DZ, a vtis je, da v resnici še nihče ni odgovarjal.

Težko razumem vse te zahteve. Zdi se mi, da so ravno ti, ki najbolj poudarjajo vlogo Banke Slovenije pri neustreznem nadzoru bančnega sistema, tisti, ki bi najbolj kritizirali pristop, ko bi Banka Slovenije odobravala čisto vsako posojilo gospodarstvu. Za učinkovito in dobro delovanje bank so odgovorni nadzorni sveti in lastniki. Mi sicer lahko gremo pogledat vsako kreditno mapo, odobreno posojilo ali denarno vlogo, odobreno po drugačni obrestni meri. Vendar v tem sploh ne bi potrebovali lastnikov, nadzornih svetov ali uprav bank, ker potem bo vse počela centralna banka.

Nekateri tudi trdijo, da je Banka Slovenije v času, ko bi morala rahljati kapitalske zahteve, te še dodatno zaostrila in s tem prispevala k poglabljanju finančno-gospodarske krize. Po bitki je vedno lahko biti general. V določenem trenutku se je ob vseh spremenljivkah morala odločiti. V času 2009/2010 so kapitalske zahteve veljale v celotnem območju evra. Mogoče lahko pogledamo nazaj in rečemo, da bi ta dodatni kapital banke lahko namenile gospodarstvu, a obenem ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi se zahteve razrahljale.

Dejansko se zdi, da se Slovenija počasi izvija iz finančne krize, za razliko od nekaterih drugih držav.

Strinjam se. Razlog za to je, da država kot pomemben lastnik v sistemu v določenem trenutku ni imela dovolj finančnih sredstev ali pa se je odločila drugače.

Se vam zdi, da smo kaj zamudili? Bi se lahko zadeve pred nekaj leti ob aktivnejši vlogi lastnika (države) sanirale na manj finančno boleč način?

Tu vedno postrežem s prispodobo. Če na računalniku uporabljate urejevalnik besedil in vam na sedemnajsti strani besedila začne nekaj nagajati, ob tem pa ne veste, ali ste že napisano shranili, imate pač dve možnosti. Lahko upate, da bo normalno delovalo in pišete naprej 18. in 19. stran. Lahko pa se odločite, da še s svežim spominom vse skupaj resetirate in začnete znova. To je ta dilema, ki jo ima vsaka centralna banka. Očitno je nekdo upal, da bo začel bančni sistem spet normalno delovati. In ta možnost je tudi obstajala. Mene kot guvernerja ne zanima, kaj se je dogajalo v preteklih letih, ampak kje bosta slovenski bančni sistem in gospodarstvo v prihodnjih letih.

Ostajate pri oceni, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje težave? Se je ta ocena v zadnjih tednih kaj zamajala?

Slovenija je vedno sposobna sama reševati svoje težave, edino vprašanje je, po kakšni ceni. Obstaja pa dilema, ali smo pripravljeni za samostojno reševanje sprejeti višjo ceno ali obstaja možnost, da bi težave reševali s pomočjo koga drugega po nižji ceni. To je racionalna dilema. Vsakodnevno jo rešujemo.