Tiskane izdaje
Kot je razumeti, bodo nove standarde najbolj občutile banke. MSRP 39 so temeljili na konceptu nastale izgube, medtem ko MSRP 9 uvajajo koncept pričakovane izgube. Kaj konkretno to pomeni za banke?
Banke morajo biti na standarde MSRP 9 že zelo pripravljene, saj jih bodo morale upoštevati že od 1. januarja dalje. Ta standard ne bo vplival le na njihove bilance, ampak tudi na procese in organizacijo znotraj bank. Naše banke so za dober portfelj že zdaj oblikovale določene skupinske slabitve, vendar je vse temeljilo zgolj na zgodovinskih podatkih. Cilj novega standarda je, da se bo takoj, ko bo banka pri stranki opazila povečano kreditno tveganje, to pokazalo tudi v slabitvah. To pomeni, da bodo te pričakovane slabitve višje, zlasti v delu, ki se nanašajo na vseživljenjske izgube, saj tega v starem standardu nismo poznali. Novi standard hkrati zahteva tudi upoštevanje prihodnjih informacij. Na primer makroekonomskih napovedi: če je napovedana gospodarska rast, lahko predvidevaš, da bodo kreditne izgube nižje.
Pred časom ste navedli raziskavo, da naj bi bilo zaradi MSRP 9 slabitev več za četrtino. Ali ta ocena še drži, ali se je vmes kaj spremenilo?
Res je, v prvih ocenah je bila situacija videti slaba, saj je predvidevala močno povečanje slabitev, ponekod celo za polovico. Na koncu se je izkazalo – regulator je namreč zahteval od bank ocene številk –, da v Sloveniji ne bo tako velikih šokov na bilancah. Nekaj bo, ne bo pa tako hudo. Prej so slabitve delali na podlagi podatkov iz zgodovine, ki pri nas ni bila ravno najboljša, zato so bile te slabitve zelo visoke. Zdaj imajo banke že manj slabitev, saj je zgodovinska časovna vrsta boljša, pa tudi napovedi so trenutno dobre, kar pomeni, da lahko pride celo do nižjih odstotkov pričakovanih izgub kot v preteklosti. Tam, kjer bo treba upoštevati vseživljenjske izgube, pa bodo ti zneski še vedno višji. Tako da bo vse odvisno od strukture portfelja banke. Večjih šokov – in tudi regulator ne – ne pričakujem niti za kapitalsko ustreznost. Lahko se zgodi, da bo kdo ob prehodu tudi odpravil oslabitve. Zato mislim, da bank MSRP 9 ne bodo zamajali.
Katarina Kadunc: »Cilj novega standarda je, da se bo takoj, ko bo banka pri stranki opazila povečano kreditno tveganje, to pokazalo tudi v slabitvah.« Foto: Uroš Hočevar/Delo
Lahko bi rekli, da nas zaradi novega standarda ni treba skrbeti. Ker smo imeli tako črnogledo zgodovino, so bile banke konservativne in so bile slabitve na visokih ravneh. V zadnjem obdobju pa smo opazili, da so bila nekatera oslabljena posojila poplačana. S sanacijo bančnega sistema so se vendarle naredile določene rezerve, tako da novi standardi ne bodo prinesli tako hude razlike, kot smo sprva predvidevali.
Rekli ste, da te razlike ne bodo le številčne, ampak tudi procesne in stroškovne. Na kak način?
Ta standard je prinesel spremembe, ki se ne nanašajo le na računovodje, ampak zahteva spremembo v določenih procesih že prej. Gre, denimo, za razvrščanje finančnih sredstev in posledično vrednotenje. Novost je tudi, da bo za dolžniške finančne instrumente treba delati test denarnih tokov. Tukaj se bo treba odločiti, kdo bo to počel, ali bo to avtomatizirano in tako naprej. Bolj zapleten je tudi izračun slabitev, saj se vse nanaša na pričakovanja. Tako da to je kar zahteven projekt, ki bo prinesel tudi dodatne stroške.
Za zavarovalnice bo to postalo zavezujoče šele leta 2021, za pokojninske družbe in vzajemne sklade pa že zdaj. Kaj bo to pomenilo zanje?
Drži. Pokojninske družbe nimajo tako zahtevne naloge kot banke, čeprav tudi zanje velja vse, kar sem povedala: da bodo morali biti v proces vključeni vsi oddelki, da bo potrebna informacijska podpora, da bodo morali tudi obveznice slabiti itn. Modeli za slabitve posojil so razmeroma zapleteni, pokojninske družbe pa imajo bolj enostavne naložbe. Tako da jim bo malo lažje, čeprav bo to tudi zanje zalogaj.
Bo to vplivalo tudi na donose pokojninskih družb?
Da, šlo bo za enkraten vpliv, saj se bodo 1. januarja 2018 vse razlike poknjižile. Doslej obveznice in depoziti pri bankah niso bili nič oslabljeni. To ne bodo visoki odstotki slabitev, saj govoriva o promilih izpostavljenosti, vendar tega prej ni bilo. Zaradi tega se bodo znižale tudi vrednosti točk vzajemnih skladov. To bo enkraten vpliv, za prihodnje pa bo odvisno, kaj se bo s temi finančnimi instrumenti dogajalo.
Kako pa bodo MRSP 9 vplivali na poslovanje navadnih gospodarskih družb? Tukaj se izpostavljajo zlasti terjatve iz poslovanja?
Pri klasičnih gospodarskih družbah bodo morali terjatve iz poslovanja in pogodbena sredstva oslabiti po MSRP 9, in sicer tako, da bo treba slabiti že nezapadlo terjatev. Doslej terjatev, ki so zamujale do 90 dni, ni nihče slabil, zdaj pa se bo že ob izdaji fakture knjižila določena pričakovana slabitev. To tudi za gospodarske družbe pomeni procesno spremembo. Iz gospodarskih družb še nimamo odzivov o učinkih te spremembe. To bo najbrž najprej vidno v četrtletnih rezultatih prihodnje leto.
Katarina Kadunc: »Modeli za slabitve posojil so razmeroma zapleteni, pokojninske družbe pa imajo bolj enostavne naložbe.« Foto: Uroš Hočevar/Delo
Novi standard sili k sprotnemu ocenjevanju kreditnega tveganja, zlasti pri bankah. Gre za izboljšanje sistema zgodnjega opozarjanja, kar ni slabo.
Je pričakovati, da bodo banke zato bolj zahtevne do svojih strank – glede zavarovanj, morda tudi cene …?
Tukaj je bilo kar nekaj anket, kjer so preverjali, ali bo to vplivalo na cenovno politiko bank pri odobravanju posojil. Nekateri menijo, da ja, drugi da ne, koliko bo v resnici vplivalo, težko rečem. Sam standard ne bo neposredno vplival na stranke, bo pa lahko posredno vplival na to, ali bo banka določen kredit odobrila ali ne, če na primer ne bo prestal testa denarnih tokov. Enako lahko velja za naložbeno politiko pokojninskih družb. To pomeni, da donos ne bo odvisen le od obrestne mere, ampak tudi od tretjih dejavnikov. Vendar korenitih sprememb ni pričakovati.
Kaj pa usklajenost slovenskih računovodskih standardov (SRS) s MSRP 9?
SRS so se že leta 2016 malenkost odmaknili od MSRP. Nimam informacij, da bi SRS sledili spremembam MSRP 9. SRS načeloma veljajo za manjše družbe, ki nimajo konsolidiranih izkazov, ki ne kotirajo na borzi in niso finančne družbe, tako da mislim, da to ne bo povzročalo večjih težav.
