Kaj bomo za 60.000 evrov dobili od OECD?

Ljubljana – Slovenija je Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naročila študijo davčnega sistema, za katero naj bi plačala 60.000 evrov, predstavljena pa bo konec maja. Opaznih sprememb ni pričakovati, saj je malo verjeti, da bi prišlo do soglasja med interesnimi skupinami, vključno z ministrstvom za finance (MF). Kakršnokoli odločanje bo tako najverjetneje prepuščeno prihodnji vladi.

Cilj raziskave je, sodeč po kratkem sporočilu MF, oblikovanje davčne politike, ki bi omogočala konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, znotraj katerega je problem obremenitev dela. Predlog bo verjetno šel v smeri nekoliko spremenjene dohodninske lestvice, v zameno pa bi se zmanjšale olajšave (denimo za vzdrževane družinske člane) ali pa bodo te vključene v osnovo za izračun dohodnine. Poleg tega je, vsaj sodeč po zanimanju predstavnikov OECD, pričakovati krčenje socialnih transferov. Med možnimi posegi je lahko tudi zmanjšanje investicijskih in drugih olajšav podjetjem. O vsem lahko samo sklepamo, saj naj bi bila analiza izdelana konec maja, zaradi parlamentarnih volitev pa bo po vsej verjetnosti ostala v predalu vsaj do jeseni.

Korenček za palico?

Trije predstavniki OECD so imeli pretekli teden okoli 20 srečanj, večinoma z različnimi predstavniki ministrstev, pa tudi gospodarstva in sindikatov. MF se je v preteklih letih že lotilo sprememb obdavčitve plač, a je šlo predvsem za miniaturne spremembe. Te pa je država izkoristila za dvig davka na dobiček podjetij, tako da je bil končni učinek skupaj z rastjo delovno aktivnih in višjimi plačami precej več pobranih davkov. Enak vtis so dobili sogovorniki s predstavniki OECD tudi tokrat. To pa verjetno pomeni, da bo država z olepšanjem davčne zakonodaje zategnila davčne vajeti na drugi strani.

Ena od ocen predvsem z vladne in sindikalne strani je, da Slovenija pobere podpovprečno dohodnine in davka na dobiček podjetij, medtem ko imamo v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno veliko socialnih prispevkov. A pri tem se zanemarja, da ima Slovenija eno najbolj progresivnih obdavčitev plač. Kako je torej mogoče, da država pobere tako malo davkov, če ima nadpovprečne in ponekod celo najvišje davčne stopnje med vsemi članicami EU?

1. problem: spodbujanje nizkih plač

Še posebej pri dohodnini je to zanimivo, saj Slovenija močno izstopa prav z obdavčitvijo plač. Skupni znesek pobrane dohodnine je, poleg že omenjene stopnje obdavčitve, odvisen tudi od števila zavezancev (torej delovno aktivnih) in seveda višine plač. Prav pri slednjem pa se zatakne, saj ima Slovenija eno največjih uravnilovk v EU in zdajšnji sistem obdavčitve plač je nastavljen tako, da se »kaznuje« vsak izplačan bonus ali nagrada. Kot kažejo naši izračuni, gre že pri 1300 evrih bruto plače od vsakega povišanja plače več kot polovica v državni proračun; to pa je kar 75 odstotkov povprečne plače. Če se plače v povprečju zvišajo za sto evrov, se strošek dela zviša za 116 evrov in država dobi 51 odstotkov povišice. Manjše število zavezancev (v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami) in veliko različnih vrst zavarovalnih osnov so tako le manjši del problema. Ključne težava je, da država z davčno politiko spodbuja k nizkim plačam.

2. problem: skromni donosi

Podobna težava je tudi z obdavčitvijo dobičkov podjetij. Koliko davka država pobere, je odvisno od (efektivne) davčne stopnje, števila podjetij in ustvarjenih dobičkov. Davčna stopnja davka na dohodek podjetij v Sloveniji znaša 19 odstotkov, a efektivna davčna stopnja je nižja. Podjetja namreč lahko osnovo znižajo z vlaganji ali za pokrivanje preteklih izgub. Po zadnjih dosegljivih podatkih, s katerimi je razpolagala tudi OECD, znaša efektivna davčna stopnja v Sloveniji okoli 12 odstotkov. Pri tem moramo opozoriti, da je ta izračun narejen še v času, ko je imela Slovenija 17-odstotni davek na dohodek podjetij. Nekdanji minister Dušan Mramor je v eni od predstavitev davčne zakonodaje navajal, da je efektivna davčna stopnja v Sloveniji eno- do dveodstotni točki nižja kot v drugih evropskih državah. Z dvigom davčne stopnje se je ta razlika verjetno že zmanjšala. A ne glede na vse so ključna težava Slovenije skromni dobički podjetij. Statistika Eurostata za leto 2016 kaže, da je imela slovenska predelovalna industrija četrti najnižji ustvarjeni donos med državami EU. Kot donos smo računali razmerje med ustvarjeno dodano vrednostjo in dobičkom. Skratka, od prihodkov, ki jih ustvarijo, podjetjem ostane zelo malo in posledično odtegnejo tudi manj davka.