Tiskane izdaje
Ljubljana – Država, ki redno spremlja in objavlja vse, tudi povsem legalne transakcije, v in iz »sumljivih« držav, ni zaznala dejavnosti ruskih strojev za pranje denarja, ki operejo milijone. Čemu služi Urad za preprečevanje pranja denarja, ki ne zazna pranja denarja?
Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD) je ustanova, ki bi morala zaznati 15 milijonov evrov, ki so se v Slovenijo stekli iz ruske pralnice denarja. V UPPD pod vodstvom Darka Muženiča ne nadzirajo vseh transakcij v slovenskih bankah, se pa odzovejo na prijave sumljivih transakcij, ki jih sporočajo banke. Če urad z analizo zbranih podatkov potrdi sum, da gre pri določenem nakazilu za pranje denarja ali financiranje terorizma, o tem obvesti policijo oziroma tožilstvo.
Več tisoč spornih nakazil
Od leta 2012 do danes je UPPD prejel 2685 prijav sumljivih transakcij, od teh je na policijo oziroma tožilstvo posredoval 1002 obvestili, v katerih so ugotovili vzroke za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter 571 sumov drugih kaznivih dejanj. Med letoma 2012 in 2014 je urad ugotovil sumljive transakcije v zvezi s 1368 domačimi in tujimi osebami. Ti posli so bili skupaj vredni okoli 740 milijonov evrov, štiri milijone dolarjev in pol milijona funtov. Po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma morajo zavezanci obveščati o vsaki transakciji nad 15.000 evrov, prej je bil mejni znesek dvakrat višji. Kršitev te obveznosti se kaznuje z globo od 6000 do 60.000 evrov. Do zdaj v UPPD še niso zaznali, da sporna transakcija ni bila prijavljena.
Darko Muženič, Urad za preprečevanje pranja denarja Foto: Roman Šipić/Delo
Zakaj Moldavije ni na črnem seznamu?
V UPPD bankam redno pojasnjujejo aktualne trende ter zaznane tipologije pranja denarja in financiranja terorizma. Čeprav je bila ruska pralnica, ki deluje prek Moldavije, odkrita že leta 2014, UPPD ni predlagal dopolnitve seznama visoko tveganih držav z Moldavijo. Zakaj? »Dejstvo je, da morajo zavezanci pri svojem delu uporabljati tudi ustrezne indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij. Eden od indikatorjev, a ne edini, je tudi nakazilo iz visoko tveganih držav, ki so, denimo, znane po proizvodnji mamil, terorizmu, zelo visoki stopnji korupcije in trgovini z orožjem,« pravijo v UPPD. Ker Moldavija ni znana kot država, ki bi bila tako prežeta s trgovino z mamili ali korupcijo, da bi jo bilo treba uvrstiti na seznam visoko tveganih držav, dopolnitve seznama niso predlagali.
V UPPD od leta 2010 objavljajo seznam držav, ki imajo po podatkih mednarodnih organizacij pomanjkljivo zakonodajo ali te ne izvajajo v celoti oziroma se države povezuje z drugimi tveganji, ki lahko vplivajo na uspešnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Čemu sploh služi seznam
Do začetka letošnjega leta se je seznam, ki države deli po višini tveganja na države z visokim in povečanim tveganjem, spremenil več kot 20-krat. Kdor na seznamu išče sporne transakcije, se mora najprej potopiti v malo morje - resda na prvi pogled - povsem običajnih poslovnih transakcij. Je kaj čudnega, če podjetje Rastoder, ki je eno največjih dobaviteljev banan v EU, nakaže vsak mesec več milijonov evrov na račune kolumbijskega podjetja Turbana, posrednika na trgu sadja? Ali pa, da Papirnica Vevče kupuje celulozo v Avstriji? Da Salus na sedež Pfizerja v Luksemburg vsak mesec nakaže več 100.000 evrov v zameno za zdravila, ki jih dobavlja slovenskim lekarnam? In, da Triglav INT lastniško konsolidira bosansko hčerinsko družbo ter v BiH zato nakaže denar. V BiH opravlja mesečna nakazila tudi Zavod za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), to državni ZPIZ uvrsti na seznam transakcij. Ni presenetljivo, da se na njem lahko znajdejo tudi podjetja, finančne institucije ali celo osebe, ki prek luksemburškega klirinškega sistema (Clearstream, ki je del skupine Deutsche Börse) kupujejo slovenske državne obveznice. Oziroma so sami izdajatelji in v Luksemburg nakazujejo letne obresti, na primer Telekom Slovenije.
V UPPD priznavajo, da pomeni uvrstitev države na seznam veliko obremenitev tako pri poslovanju bank kot tudi domačih in tujih podjetij, ki te transakcije izvajajo.
BS: Poznati je treba stranke
Eden od ključnih preventivnih ukrepov za učinkovito upravljanje tveganj pri preprečevanju pranja denarja je dobro poznavanje stranke in razumevanje njenega poslovanja, pravijo na Banki Slovenije. »Nezadostna skrbnost banke pri izvajanju pregleda stranke se v nadaljevanju običajno kaže v zmanjšani usposobljenosti za prepoznavanje nenavadnega oziroma sumljivega poslovanja,« pravijo na BS. Ker niso vse stranke enako tvegane, morajo biti ukrepi sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja stranka.
Na podlagi ocenjenih tveganj banka lahko zavrne poslovni odnos s tvegano stranko. Vse več pa je tudi primerov, ko se poslovni odnos na zahtevo banke zaključi zaradi povečanih tveganj, pravijo na Banki Slovenije.
