Tiskane izdaje
Delež vpoglednih vlog je močno presegel polovičnega in še raste. Tveganje je zato, ocenjujejo bančniki, zelo visoko. Negotovosti, ki bi lahko prestrašile komitente, da bi na hitro izpraznili svoje račune, je v okolju več (bančna kriza v Italiji, terorizem, begunska kriza, brexit ...); veljalo bi razmisliti, kako morebitne negativne scenarije preprečiti. Tudi o tem so predstavniki največjih bank govorili z guvernerjem in finančno ministrico. Ena od rešitev so tudi davčne vzpodbude.
Iz zapisnika srečanja guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman s predstavniki največjih bank, ki smo ga pridobili v uredništvu, je med drugim razbrati, da so govorili tudi o »zelo visokem likvidnostnem tveganju«, ki ga prinaša velik delež vpoglednih sredstev v bankah.
Slovenska gospodinjstva in podjetja imajo v bankah nekaj več kot 21 milijard evrov depozitov. Večina sredstev je zaradi nizkih obrestnih mer v obliki vlog na vpogled, to pomeni, da je denar mogoče z računa dvigniti v vsakem trenutku. Delež vpoglednih sredstev podjetij in prebivalstva v sistemu je presegel 60 odstotkov in še vedno raste; v zadnjih letih se je povečal za dvajset odstotnih točk. Posamezne banke ne razkrivajo, koliko vpoglednih sredstev imajo v svojih bilancah.
»Glede na to, da se obrestne mere za depozite vseh ročnosti znižujejo oziroma so tako rekoč enake nič, se delež vpoglednih sredstev v banki vseskozi povečuje,« so redkobesedni na to temo v največji banki, NLB. Primerjava z območjem z evrom sicer tudi kaže, da komitenti bank v Sloveniji za svoj denar dobijo nižje obresti kot komitenti bank v tujini.
Državljani tveganjem nenaklonjeni
V Banki Slovenije priznavajo likvidnostno tveganje, povezano z visokim deležem vpoglednih vlog, ki bi se lahko zgodilo v primeru večjega odliva bančnih vlog. »Večji delež vpoglednih vlog to tveganje povečuje,« opozarjajo. Država lahko za zmanjšanje tega tveganja z različnimi ukrepi vpliva na potrošnike in podjetja ter tako posredno tudi na likvidnostno tveganje finančnih institucij.
V NLB v razmislek ponujajo ustrezne davčne olajšave pri dolgoročnih varčevanjih, spodbujanje določenih naložb in tudi izdajanje določenih vrednostnih papirjev. V Banki Slovenije morebitnega uvajanja davčnih spodbud za dolgoročnejše varčevanje samega po sebi ne ocenjujejo kot spornega, opozarjajo pa, da ni nujno upravičeno pri spodbujanju naložb v točno določene finančne instrumente.
Iz zapisnika srečanja predstavnikov največjih bank z guvernerjem ter finančno ministrico je še razbrati, da bodo ustanovili tudi posebno delovno skupino, v kateri bodo predstavniki bank in ministrstva in ki bo poiskala »konkretne rešitve glede predlogov alternativnih investicijskih produktov, povezanih s financiranjem države«.
Sklepati je torej mogoče, da bodo poskušali poiskati načine, kako denar prebivalstva preliti v vrednostne papirje države. Da je to ena od rešitev, je prepričan tudi Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor KD Group in dolgoletni bančnik.
»Zunanji dolg bi morali zamenjati za notranjega z izdajo vrednostnih papirjev, primernih za domači trg (tako za prebivalstvo kot večje vlagatelje), ter zmanjšati centralno bančno represijo,« ocenjuje. Janko Medja, nekdanji predsednik uprave NLB, pa v državne posege ne verjame, češ da kriteriji in odločitve niso vedno usklajeni s tem, kar je dobro za delovanje gospodarskega monetarnega sistema.
»Še največ bi morda lahko naredili z izobraževanjem potrošnikov,« ocenjuje. Bo pa v nekaj letih morda drugače, napoveduje, ko se bodo obrestne mere predvidoma dvignile in bodo depoziti znova malo bolj zanimivi, čeprav nikoli več tako kot prej.
Če denar zbeži, se bilance sesujejo
Rek, da je denar plašen kot srna, se je doslej sicer že izkazal kot utemeljen. Spomnimo, spomladi leta 2013, v času ciprske bančne krize, je v samo dveh mesecih predvsem z računov velikih domačih bank ušlo kar 423 milijonov evrov. Po ocenah poznavalcev je šlo za posledice zmanjšanja zaupanja v banke, tako zaradi domačih kot tujih dogodkov. Tega bega depozitov prebivalstva iz bank se na srečo ni dalo primerjati s tistim iz 80. let, ko je še v času SFRJ prebivalstvo panično dvigalo devizne prihranke: bančne bilance so se tedaj sesule, dvigi pa so bili nato omejeni in prihranki prebivalstva zamrznjeni; zaupanje v banke je bilo takrat na zelo nizki ravni.
Banke znova »udarile« po podjetjih
Dobičkonosnost bank je iz vrste razlogov čedalje bolj negotova, s tem pa tudi finančna stabilnost finančnih posrednikov, so med drugim zapisali po pogovoru bančnikov ter finančne ministrice in guvernerja. Zato ni čudno, da so se banke odločile za znižanje zneska, za katerega jim morajo podjetja plačevati ležarino za denar, ki jim ga banke hranijo na računih.
Ležarino je sicer kot prva v Sloveniji uvedla NLB junija lani, sledile pa so ji tudi druge banke. Ležarino oziroma finančno nadomestilo je NLB sprva zaračunavala od vsakega novega depozitnega posla, ki je presegal tri milijone evrov, pa tudi za sredstva na klasičnem poslovnem računu, če je povprečno mesečno stanje presegalo omenjeno vsoto. Po novem pa ležarino NLB zaračunava za precej nižji znesek.
»V banki zaračunavamo nadomestilo na povprečna mesečna stanja na računih pravnih oseb, ki presegajo milijon evrov,« so za Delo povedali v NLB. Pojasnjujejo, da so glede na razmere na trgih znižali mejni znesek za zaračunavanje nadomestila tako za depozitne posle kot tudi za sredstva na poslovnih računih, podobno pa da ravnajo tudi druge banke. Ponavljajo, da za zdaj o zaračunavanju nadomestil za sredstva fizičnih oseb (te imajo sicer v bankah skupaj okoli 16 milijard evrov) ne razmišljajo. Uvedbo ležarin za fizične osebe pa so medtem že napovedale nekatere finančne ustanove v tujini.
