Tiskane izdaje
Ljubljana − Na jutrišnjem bruseljskem sestanku ministrice za finance Mateje Vraničar Erman in evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager glede uresničevanja zavez, danih v postopku državne pomoči Novi Ljubljanski banki, bo govor o več predlogih obeh strani, smo izvedeli neuradno.
Na mizi bosta tudi dva relativno nova predloga, ki po naših podatkih še nista koalicijsko usklajena. Po prvem bi Slovenija namesto zapovedane odprodaje mreže NLB na Balkanu v nekaj letih iz dobička banke poplačala finančno sankcijo v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti te mreže (približno 360 milijonov evrov) in v zameno obdržala vse banke na Balkanu, pri tem bi se ustavil tudi postopek privatizacije banke. Drugi predlog, ki pa prihaja iz Bruslja, je, da bi nadaljevali privatizacijo banke z izvedbo tako imenovanega pre-IPO postopka, ko bi neki manjši delež banke (precej manjši kot 40 odstotkov) po pogajanjih prodali enemu samemu kupcu.
Slovenija bo po naših podatkih predlagala odlog prodaje NLB za do tri leta z dodatnimi kompenzacijskimi ukrepi (podaljšanje prepovedi prevzemov drugih družb, ukrepi glede korporativnega upravljanja itd.), nad čemer pa menda ni navdušena evropska komisija.
Naša stran se zavzema tudi za diplomatsko-pravne ukrepe, s katerimi bi dodatno povečali pritisk na Hrvaško, ki s tožbami Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb glede prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev krši določbe dveh mednarodnih sporazumov (dunajskega in mokriškega). Po mnenju komisije so ti ukrepi sicer primerni, a nezadostni in bi lahko kot dopolnilni potekali z ukrepi znotraj prodajnega postopka.
Naša stran ima zadržke do predloga komisije za prodajo NLB po načelu earnout, saj bi pomenil dodaten pritisk na ceno, brez jamstva, da bi bil državi po prodaji NLB izplačan drugi del kompenzacije ob prihodnjem uspešnem poslovanju banke.
Na mizi bo tudi predlog komisije, da bi simbolično znižali delež NLB, ki bi ga morali prodati že do konca letošnjega leta (namesto 50 odstotkov bi, recimo, prodali le 40−45 odstotkov banke). Ta za Slovenijo menda ni zanimiv, ker še naprej ostajajo tveganja iz naslova hrvaških varčevalcev, smo izvedeli neuradno.
