Kako nadomestiti prihodke od medbančnih provizij

Alternativa: produkti, za katere bodo potrošniki pripravljeni plačati.

Objavljeno
26. november 2015 22.18
Predstavitev brezstičnega plačevanja s kreditno kartico MasterCard v ljubljanskem Cityparku. Ljubljana,24,10.2014
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Ljubljana – Ponudniki plačilnih sredstev, ki bodo po 9. decembru za transakcije s plačilnimi karticami ponujali ali zahtevali previsoke provizije, bodo tvegali globo 40.000 evrov. Tako je določila vlada v uredbi o izvajanju uredbe EU o medbančnih provizijah za kartična plačila.

Evropska uredba velja že od junija, del, ki se nanaša na medbančne provizije za plačila z bančnimi karticami, pa se bo začel uporabljati čez 14 dni. Tako bodo medbančne provizije za plačila z debetnimi karticami omejene na 0,2 odstotka vrednosti nakupa, za plačila s karticami z odloženim plačilom pa na 0,3 odstotka vrednosti, kar bo v nekaterih državah EU pomenilo precejšnje znižanje.

Analiza evropske komisije, na podlagi katere je nastala uredba, je pokazala na različno ureditev po članicah: provizije so v času raziskave dosegale od 0,1 do več kot poldrugi odstotek vrednosti posamezne transakcije, v Sloveniji pa so bile med najvišjimi, med 0,8 in 1,2 odstotka. Zdaj na primer banka izdajateljica mastercardove debetne kartice, s katero potrošnik poravna račun na prodajnem mestu, banki, ki upravlja POS-terminal, plača 0,6 odstotka provizije. Če plača brezstično s to kartico, je strošek 0,45 odstotka vrednosti, za plačila s podjetniško debetno kartico pa 1,25 oziroma za brezstična plačila 1,1 odstotka vrednosti.

Še nekoliko višje so provizije za transakcije s karticami z odloženim plačilom. Strošek za klasično plačilo potrošnika z njo je 0,95 odstotka, če storitev poravna brezstično, je 0,8 odstotka, za nakup po spletu pa je medbančna provizija 1,3 odstotka vrednosti.

Banke imajo priložnosti za dodatne zaslužke

Predstavnik MasterCarda v Sloveniji Boštjan Fabjančič je povedal, da se banke novim razmeram na trgu prilagajajo z novim prihodkovnim modelom. Ker se bodo prihodki iz naslova medbančnih provizij zmanjšali, iščejo nove možnosti za nadomestitev izpada.

Oblikujejo na primer produkte, ki bi potrošnikom olajšali poslovanje in bodo zadnje pripravljeni tudi plačati. Izpostavil je na primer obročno plačevanje in SMS-sporočilo – potrošnik za vsako opravljeno transakcijo na mobilni telefon dobi obvestilo, tako da je v primeru zlorabe takoj seznanjen o tem in lahko prepreči nadaljnje zlorabe.

Da bo posledica znižanja medbančnih provizij več (sicer plačljivih) novih produktov, ocenjuje tudi Brian Morris, vodja novih plačil za regijo srednje in vzhodne Evrope. »Ni nujno, da bo znižanje provizij vplivalo na manj inovacij. Banke imajo veliko priložnosti razvoja, ki ga prinašajo nove tehnologije, in provizije so gotovo eden izmed motivov.Z inovacijami, ki jih tehnološka podjetja, kot je naše, razvijajo in dajejo bankam na razpolago, bodo lahko nadgradile svojo ponudbo, nekatere to že delajo. Tako se bodo prilagodile in ponudile produkte, za katere bodo potrošniki pripravljeni dodatno plačati, ali pa jih bodo vključile v paketne ponudbe,« je napovedal Morris.

Po oceni evropske komisije visoke medbančne provizije zavirajo uporabo plačilnih kartic, trgovci v EU so menda leta 2011 za sprejemanje odšteli okoli devet milijard evrov. Potrošniki, ki imajo po vsem svetu 2,2 milijardi MasterCardovih debetinih kartic in kartic z odloženim plačilom, so v tretjem četrtletju letošnjega leta z njimi potrošili 852 milijard dolarjev z 12,3 milijarde transakcijami. Rast v primerjavi z istim obdobjem lani je 12-odstotna, je navedeno v poslovnih rezultatih plačilne sheme, ki ima v svetu malo manj kot polovični tržni delež.

Kartico potegnemo tudi za manj kot pet evrov nakupa

Po podatkih oktobrske raziskave MasterIndex, ki so jo v Sloveniji naredili med malo več kot tisoč anketiranci v starostni skupini od 18 do 55 let, plačilne kartice uporablja okoli 92 odstotkov ljudi, v povprečju ima vsak v denarnici 2,2. Skoraj polovica z njimi plačuje najmanj trikrat na teden, desetina vsak dan in 60 odstotkov s tem plačilnim sredstvom poravna v povprečju vsak drugi nakup. Že več kot polovica posameznikov nima pomislekov za uporabo kartice, tudi če je vrednost nakupa nižja od pet evrov. Skoraj dve tretjini jih je že preizkusilo brezstično plačevanje.

V spletni trgovini je nakupovalo 90 odstotkov anketiranih, najbolj priljubljeno plačilno sredstvo pri tem pa ostaja gotovina – 47 odstotkov jih ponavadi plača na ta način, s plačilnimi karticami pa dobra tretjina. Približno 60 odstotkov posameznikov predvideva, da bo čez pet let njihovo najbolj priljubljeno plačilno sredstvo kartica, na gotovino jih bo prisegalo 29 odstotkov, drugi bodo verjetno plačevali z mobilnimi telefoni.