Zavarovalnice bi lahko kapital usmerile v podjetniški sektor

Bruselj – Izmed več kot 700 odzivov, ki jih je evropska komisija dobila v času javne razprave glede uvajanja unije kapitalskih trgov, jih je kar 22 odstotkov prišlo iz Velike Britanije, 16 odstotkov in Belgije ter po 13 iz Francije in Nemčije. To daje slutiti, da vsebina konkretnih rešitev, ki jih bo za olajšanje pretoka kapitala med 28 članicami Evropske unije predlagala komisija, najbolj zanima vlagatelje, lobiste in druge zainteresirane na trgih, ki so že danes razviti.

»Ti podatki se nanašajo na sedež organizaciji, podjetij in posameznikov, ki so jih posredovali. Tega ni mogoče interpretirati na način, da se omenjene države za kapitalsko unijo zanimajo zelo, preostale pa bistveno manj. Belgija, na primer, ima po moji oceni visok delež odzivov tudi zato, ker imajo v Bruslju sedež različne organizacije, ki zastopajo interese deležnikov na kapitalskih trgih – od borznih posrednikov preko drobnih vlagateljev do potrošnikov,« je poudaril visok predstavnik evropske komisije, ki pa je želel ostati neimenovan.

Prve jasnejše obrise kapitalske unije bo evropska komisija predlagala jeseni v akcijskem načrtu. Kot odgovor na pripombe »iz industrije« naj bi naprej ukrepali na treh področjih. Prvo je sekuritizacija, to so pravila za izdajanje obveznic na osnovi bančnih posojil. Izbruh sedanje krize je močno zmanjšal zaupanje vlagateljev v te inštrumente, s spremembami pa naj bi ga poskušali pvorniti. Na področju, ki ga ureja direktiva o prospektu (določa vsebino in obliko dokumentacije, ki je potrebna za javno ponudbo vrednostnega papirja) nameravo predlagati nekatere poenostavitve, ki bi »vlagateljem dale relevantne informacije o naložbi, zmanjšale pa obremenitev izdajateljev s pravno formo prospekta«, pri čemer naj bi olajšali položaj predvsem manjšim podjetjem, potencialnim izdajaleljem.

Tretji pričakovani ukrep se nanaša na spremembe izvedbenih predpisov direktive Solventnost 2, ki ureje kapitalske zahteve za zavarovalnice. Komisija bo tu preučila možnosti, pri katerih vrstah dolgoročnih naložb v financiranje podjetij bi bilo mogoče zahteve po dodatnem kapitalu omiliti. Zavarovalnice namreč predvsem v bogatih državah EU razpolagajo z velikim kapitalom, ki bi ga lahko usmerile v podjetniški sektor, če bi jim to dovoljevali predpisi. Prav na tem področju vidi komisija velike priložnosti tudi za manj razvite države, ki imajo danes v zavarovalniških (in tudi pokojninskih) skladih zbranega bistveno manj kapitala. Po oceni raziskave, ki jo je pripravila svetovalna družba New Fianancial, bi že povečanja sklada kapitala v zavarovalniškem in pokojninskem sektorju v državah, ki ne dosegajo povprečja EU v naslednjih letih lahko zagotovilo do šest bilijonov evrov potencialnih dolgoročnih naložb.

Evropska komisija vztraja, da bo oblikovanje kapitalske unije najbolj koristilo tistim državam članicam, kjer je podjetniški sektor danes najbolj odvisen od bančnega financiranja, kapitalski trgi pa niso močno razviti. »Ne gre za to, da bi želeli iz trga izriniti banke oziroma spodbujati razvoj trga kapitala na račun omejevanja prostora za rast bančnega sektorja. Nasprotno, menimo, da lahko prav banke veliko pridobijo, saj so eni največjih igralcev na kapitalskih trgih,« je povedal predstavnik komisije.

Priložnost za članice z manj razvitim trgom – kamor sodi tudi Slovenija – pa naj bi bila predvsem v tem, da bodo njihova podjetja imela lažji dostop do drugih oblik financiranja (od izdaje delnic in obveznic do inštrumentov, kot so tvegani kapital ali crowd funding) na močnejših trgih. »Najbrž je neralistično pričakovati, da bi vsaka člasnica EU imela velik in dinamičen kapitalski trg. S poenotenimi pravili in olajšanim čezmejnim financiranjem pa bi se okrepile možnosti, da podjetje iz manjše države pridobi financiranje v enem od velikih centrov, svoj sedež in dejavnost pa obdrži v matični državi,« razmišljajo v komisiji. Danes se (pre)pogosto dogaja, da mlada obetavna podjetja v iskanju kapitala, potrebnega za rast, svoje poslovanje prenesejo v državo, ki je vir tega kapitala – predvem zato, ker se vlagatelji počutijo varneje v svojem domačem pravnem okolju.