Tiskane izdaje
Predčasni odhod guvernerja Boštjana Jazbeca je sprožil bitko za nasledstvo v Banki Slovenije, v javnosti že krožijo imena možnih notranjih – omenjata se zlasti viceguvernerja Jožef Bradeško in Marko Bošnjak – in zunanjih kandidatov za guvernerski fotelj.
Postopki imenovanja Boštjana Jazbeca za člana enotnega odbora za reševanje bank bi bili lahko končani že v sredini prihodnjega meseca. Predvidoma v četrtek bo o njegovi kandidaturi na plenarnem zasedanju odločal evropski parlament, nato bodo o njem odločali še predstavniki držav članic v svetu Evropske unije. Šele po tem se bodo lahko uradno začeli postopki v Ljubljani – najprej razrešitev sedanjega guvernerja in nato imenovanje novega.
Zakonodaja postopka v primeru predčasne razrešitve guvernerja Banke Slovenije ne predvideva, zato bo verjetno treba smiselno uporabiti zakonodajo, ki opredeljuje postopek njegovega imenovanja. Guverner Boštjan Jazbec bi lahko tako najprej zahteval svojo razrešitev. Član sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen z dnem, ko parlament ugotovi, da so nastopili razlogi za njegovo razrešitev. Nato pa bo Jazbec o svojem odhodu z vrha centralne banke uradno obvestil še predsednika države Boruta Pahorja. Ta bo lahko šele takrat uradno sprožil postopke izbire novega guvernerja.
V tem ali naslednjem sklicu?
Glede na dosedanjo prakso imenovanja na položaje, kjer kandidate predlaga predsednik države, je pričakovati, da bo Pahor v državni zbor poslal ime, ki bo imelo vnaprej zagotovljeno podporo zahtevanega števila 46 poslancev, torej večino vseh v državnem zboru. To pomeni, da bo kandidata preveril pri poslanskih skupinah, predvsem pa se bo posvetoval tudi s svojim glavnim gospodarskim svetovalcem Francetom Arharjem, ki je decembra lani na tem mestu nasledil Heleno Kamnar. Arhar, ki je kot guverner vodil Banko Slovenije dva mandata, in to v njenem najbolj zahtevnem začetnem obdobju, ima prav na tem področju izjemno bogate izkušnje.
Vendar tudi če bi glasovanje o novem guvernerju še lahko časovno opravili v tej zasedbi državnega zbora, tudi s sklicem izredne seje, je negotovo, ali bo kateri od kandidatov tik pred junijskimi volitvami dobil zadostno podporo. Največja poslanska skupina SMC si bo verjetno prizadevala za čimprejšnjo izvolitev guvernerja – po naših virih je tej stranki blizu sedanji viceguverner Marko Bošnjak –, nekatere druge stranke pa bodo morda raje počakale na čas po volitvah, ko se bodo razmerja moči v poslanskih klopeh spremenila in bi bilo več priložnosti za bolj »njihove« kandidate.
Če bi bil za guvernerja izvoljen kdo od sedanjih viceguvernerjev – ne pa zunanji kandidat –, bi Pahorja čakala še dodatna kadrovska naloga, saj bi moral predlagati še kandidata za novega viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije. Po Jazbečevem odhodu in pred imenovanjem novega guvernerja vodstvenega vakuuma v Banki Slovenije ne bo, poslovodeči bo namestnik guvernerja Primož Dolenc.
Prestižna služba
Služba guvernerja slovenske centralne banke je prestižna in ugledna ter prinaša mesto v vplivnem odboru guvernerjev Evropske centralne banke (ta se sestaja dvakrat na mesec) in tudi sodelovanje v odboru Mednarodnega denarnega sklada. Za naše razmere je tudi dobro nagrajena, saj prinaša mesečno bruto plačo v znesku dobrih 12.000 evrov, kar je, za primerjavo, dvakrat več kot prejmeta predsednik države in vlade.
Slišati je, da je za guvernersko mesto kar nekaj zanimanja. Kot je običajno, v javnosti že krožijo imena možnih kadrov za vplivni položaj. Med možnimi notranjimi kandidati, sedanjimi člani sveta Banke Slovenije, naši viri trenutno poudarjajo dva viceguvernerja: Marka Bošnjaka, ki je za viceguvernerja kandidiral s podporo Franceta Arharja, in Jožefa Bradeška, ki je imel ob Arharjevi podpori tudi podpisa poslovnežev Sibila Svilana in Petra Kraljiča. Med možnimi zunanjimi kandidati pa se neuradno omenjata ekonomist Mojmir Mrak in nekdanji vodja analitsko raziskovalnega centra BS, zdaj pa glavni ekonomist banke SID Damijan Kozamernik.
