Kaže, da je prodaja NLB vse bolj v rokah vlade

Vse bolj možno je, da bo SDH odločitev prepustil vladi. Koalicija ni naklonjena prodaji.

Objavljeno
29. maj 2017 23.30
NLB v Ljubljani, 14. marec 2017 [NLB,nova ljubljanska banka,banke,stavbe,Ljubljana,bančništvo]
Maja Grgič
Maja Grgič
Ljubljana – Po sklepu ministrskega zbora glede prevzema jamstev za tožbe hrvaških bank oziroma varčevalcev do NLB postaja veliko bolj verjetno, da se bo o prodaji banke morala odločati vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH). 

Potem ko je vlada zavrnila predlog, da bi država nase prevzela jamstva za morebitna izplačila, povezana s tožbami hrvaških bank zaradi prenesenih vlog hrvaških varčevalcev, kar bi omogočilo doseganje višje cene za delnico banke, ni izključeno, da organi SDH nase ne bodo prevzeli odgovornosti za prodajo banke po nižji ceni. Izbirati bodo morali med višjo ceno in tveganjem za neuspešno prodajo ali pa prodajo po nižji ceni.

V SDH cen ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa naj bi se predlagani razpon gibal med 0,75 in 0,85 knjigovodske vrednosti delnice banke. Če nadzorniki SDH ne bodo dali soglasja k predlaganemu prospektu za javno prodajo delnic NLB, lahko uprava družbe to odločitev prepusti vlade. Kot je mogoče izvedeti, je malo verjetno, da se bo koalicija s to prodajo strinjala. Negotovo je tudi, ali bi državi pri teh časovnih zamikih še uspelo ujeti tako imenovano spomladansko okno prodaje. Jesensko bi bilo manj ugodno, saj bi bili pri prodaji pod večjim časovnim pritiskom.

Poročali smo že, da naj bi letos prodali najmanj 50 odstotkov plus delnico NLB, lahko pa tudi dve tretjini. Če za polovico banke ne bomo našli novih lastnikov, pa bo morala NLB po odločbi evropske komisije prodati svojo mrežo bank po Balkanu, kar pa bi bilo zanjo slabo, saj te prinašajo velik del dobička.

Hrvaške tožbe slabe za prodajo

Da lahko tožbe hrvaških bank – gre predvsem za Privredno banko Zagreb in Zagrebačko banko – negativno vplivajo na ceno NLB, je bilo znano že vse od začetka prodaje, a vlada rešitve za to ni poiskala. Skupaj z obrestmi gre za približno 400 milijonov evrov.

Slovenija vztraja pri sporazumu iz Mokric, ki sta ga leta 2013 podpisali obe državi. Tako imenovani memorandum o reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke predvideva, da naj bi se to urejalo v okviru sporazuma o vprašanjih nasledstva. A kot je znano, Hrvaška sodne spore v zvezi s tem kljub drugačnemu dogovoru nadaljuje. Sodišče je celo presodilo, da omenjeni memorandum ni mednarodna pogodba.

Včeraj je bilo v vladnih vrstah med drugim slišati, da soglasja za prevzem jamstev niso dali, ker da bi s tem Hrvatom priznali te terjatve.