Kitajska in anomalije pri zadolževanju

Donosnosti do dospetja na kitajskem obvezniškem trgu rastejo vse od lanskega oktobra (tako na trgu državnih kot podjetniških obveznic). Glavni vzrok je vrsta restriktivnih monetarnih ukrepov tamkajšnje centralne banke. S takšno politiko namreč poskušajo zajeziti hitro povečujoči se dolg v državi in preprečiti nadaljnji razmah špekulativnih načinov zadolževanja.

Celotni dolg Kitajske, ki poleg državnega vključuje še dolg gospodinjstev in podjetij, se je – merjen v odstotkih BDP – med letoma 2006 in 2016 povečal z dobrih 161 na 257 odstotkov. Med ukrepi, ki jih je kitajska centralna banka v zadnjem letu sprejela za zmanjšanje tveganj v finančnem sistemu in ki so vplivali na zvišanje obrestnih mer ter s tem na porast donosnosti obveznic, so: dvig kratkoročnih posojilnih obrestnih mer (7-, 14- in 28-dnevni repo posli), dvig obrestnih mer v okviru programa srednjeročnega financiranja ter omejitev nakupov obveznic z vzvodom.

K porastu donosnosti do dospetja kitajskih državnih in podjetniških obveznic je konec maja pripomogla tudi ameriška bonitetna hiša Moody's. Po več kot 28 letih je namreč znižala bonitetno oceno Kitajske, in sicer z AA3 na A1, kar je znižanje za eno stopnjo. Kot najpomembnejši vzrok za spremembo kreditne ocene Moody's navaja hitro naraščajoči dolg v največjem azijskem gospodarstvu.

Na trgu državnih obveznic, nominiranih v lokalni valuti (kitajskem juanu), so se donosnosti krajših ročnosti povečale bolj kot donosnosti daljših ročnosti. Sredi maja so se donosnosti do dospetja triletnih obveznic prvič povzpele nad donosnosti do dospetja petletnih obveznic. Podobna anomalija se je zgodila pri daljših ročnostih. Donosnost do dospetja desetletnih državnih obveznic je bila konec preteklega tedna 3,6-odstotna, medtem ko so vlagatelji za sedemletne državne obveznice zahtevali 3,7 odstotka donosa do dospetja.