Kitajska želi pridobiti še nekaj konkurenčne prednosti

Kitajci hočejo z devalvacijo juana oživiti izvoz, poskušajo pridobiti nekaj prednosti pred jesenskimi spremembami na valutnih in kapitalskih trgih. Za slovenske izvoznike, ki na Kitajsko izvažajo predvsem prek Nemčije, pa šibkejši juan pomeni poslabšanje konkurenčnosti, meni nekdanji guverner BS Mitja Gaspari.

Ljudska banka Kitajske je znižala tečaj juana, kitajska valuta je na najnižji točki v razmerju do ameriškega dolarja. Kako vidite vzroke za to potezo?

Za ta korak kitajske centralne banke je več vzrokov, najpomembnejši je verjetno ta, da poskušajo oživiti pešajočo gospodarsko aktivnost z izvoznimi posli. Predvsem, ker je zniževanje vrednosti delnic na borzi zahtevalo že zelo velik angažma njihovih institucij in skladov, ki so pod nadzorom centralne banke – a razmere so se le delno umirile. In ker gospodarska gibanja ne gredo v smer, ki si jo želijo, je devalvacija eno od orodij za pospešitev izvoza in zavrtje uvoza. Pri tem pa zdaj inflacija očitno ni prva skrb za centralno banko. Druga stvar je, da jim je Mednarodni denarni sklad očital, da hočejo postati del košarice valut znotraj IMF, a da delovanje njihovega denarnega trga ne omogoča, da postanejo rezervna valuta, preden ne uredijo nekaterih stvari. Očitali so jim predvsem razlikovanje vrednosti juana na domači borzi in mednarodnem trgu. To pomeni, da mora domača centralna banka doma sprejeti nekatere poteze, ki bi omogočile, da se ti dve različni ceni uskladita. Devalvacija juana je korak v to smer. Tretji vzrok, ki je verjetno v ozadju, pa je ta, da se tudi Kitajci kot pomembna gospodarska in finančna sila pripravljajo na ukrepe ameriške centralne banke, ki naj bi jeseni zaostrila denarno politiko z zvišanjem obrestnih mer. To gotovo ne bo zgolj notranji, ameriški ukrep, ampak bo imel posledice tudi v mednarodnem okolju. Ta denarna omejitev v ZDA se bo izvozila tudi v druga gospodarstva. Kitajci so s svojim juanom zelo vezani na ameriški dolar, zato bi zdaj radi to pričakovano omejitev že vnaprej vsaj delno kompenzirali.

Kako bo ta poteza zaostrila valutno »vojno«?

Že večkrat je bilo mogoče slišati izjave centralnih bankirjev iz glavnih valutnih območij, da koordinacija denarnih politik ni mogoča zaradi različnih cikličnih in drugih razmer, v katerih delujejo posamezna valutna območja. Evroobmočje je v sedanjih razmerah najbolj izpostavljeno tveganjem že zaradi svojih lastnih težav, ki niso povezane s svetovnimi trgi, po drugi strani pa nima resnega tečajnega vpliva na medvalutna razmerja. Poleg tega je ECB veliko bolj omejena v svojem delovanju, predvsem pod nemškim vplivom. Ameriška, kitajska, angleška, japonska centralna banka imajo pri tem bistveno bolj proste roke, zato se bodo lažje prilagajale. Bo pa prihajalo do izvoza negativnih učinkov in zategovanje v Ameriki bo na evro prav gotovo vplivalo – glede na to, da gospodarska aktivnost v Evropi ni ravno blesteča.

Kaj takšna tečajna politika na Kitajskem in šibkejši juan prinašata našim izvoznikom?

Vsekakor poslabšanje. V Evropi je glavni izvoznik končnih proizvodov na Kitajsko (predvsem avtomobili, visokotehnološka oprema) predvsem nemško gospodarstvo. Trenutna devalvacija ni bila zelo velika, a v vsakem primeru to pomeni poslabšanje konkurenčnosti tudi nemškega izvoza na kitajskem trgu.

Kitajska kot drugo največje svetovno gospodarstvo in globalna gospodarska lokomotiva se zadnje čase otepa z več strukturnimi neskladji. Vaš pogled?

Notranja struktura kitajskega gospodarstva postaja kompleksnejša. To pomeni, da bo vse manj možnosti, da centralni organi, torej vlada in centralna banka, zelo preprosto usmerjajo gospodarstvo in stvari na Kitajskem. Posledično bodo razmere znotraj Kitajske postale bolj zapletene. Verjetno bodo politični in ekonomski faktorji medsebojno delovali bolj na način, ki oblastem ne bo najbolj všeč – v primerjavi s preteklostjo, ko so lahko relativno preprosto usmerjali gospodarski tok. Ta prehod iz pretežno izvozno usmerjenega gospodarskega modela v model, ki bolj upošteva domačo potrošnjo, je enostaven v knjigah, v praksi pa verjetno ne bo tako zlahka izvedljiv, še posebno, ker obstajajo zelo jasne politične omejitve, kaj se lahko zgodi znotraj kitajskega gospodarstva.

Kitajska centralna banka je svoj ukrep najprej označila za »enkratno depreciacijo«. Kako komentirate, da se je nato ta »enkratni« dogodek v sredo ponovil?

Kitajci zdaj nimajo toliko manevrskega prostora, kot so ga mogoče imeli pred desetimi leti in v preteklosti. So bistveno bolj integrirani v mednarodno gospodarsko in predvsem finančno okolje. Eksperimentiranje s tečajem na eni strani lahko na drugi strani prinese dodatne pretrese na borzi. To bi negativno vplivalo na tiste domače investitorje, ki so razpršeni, torej na prebivalstvo, na njihov srednji in višji razred. To pa bi lahko počasi privedlo tudi do kakšnih resnejših političnih zagat, kot so jih bili vajeni v preteklosti – takšnih, ki bi zdaj prihajale iz gospodarstva, ne pa, recimo, s področja človekovih pravic itd. Zato mislim, da Kitajska zdaj nima prav veliko manevrskega prostora za velike nihaje v tečaju juana. Očitno pa je ocena oblasti, da je glede na vse mednarodne in domače okoliščine, pravi trenutek, da se poskuša pridobiti nekaj konkurenčne prednosti pred jesenskimi gospodarskimi premiki na mednarodnih valutnih in kapitalskih trgih. Zato verjetno še ta drugi korak v devalvaciji juana, ki pa mu bodo težko sledili še nadaljnji, ne da bi se druge države v regiji odzvale podobno.