Tiskane izdaje
Gospod Regling, evropski mehanizem stabilnosti ESM je precej aktiven v Grčiji. Nekatera grška poplačila zapadejo v juliju, ni pa še dogovora o lajšanju njihovih dolžniških bremen. Kako zdaj kaže v Grčiji?
Res je, zelo smo aktivni v Grčiji. Je pa dober znak, da so druge štiri države, ki so prejele posojila EFSF in ESM, zdaj uspešne. Vrnile so se na finančne trge, imajo najvišje stopnje rasti v Evropi, brezposelnost v njih se zmanjšuje. To dokazuje, da pristop, s katerim smo pred nekaj leti pogojevali pomoč tem državam, deluje na zaželen način.
Za pojasnilo bralcem: govor je o Irski, Španiji, Portugalski in Cipru.
Da. Štiri države od petih, s katerimi smo se ukvarjali v zadnjih sedmih letih, so zdaj uspešne. Grčija je zadnja, kjer smo še aktivno vključeni, je edina država v programu pomoči. In že samo dejstvo, da je v programu skoraj sedem let, dokazuje, da je težek primer. Druge štiri države so potrebovale le en triletni program, da so se izvile iz težav in se vrnile na trge. A tudi pri Grčiji je nekaj napredka. Pomembno je, da je lani ustvarila manjši proračunski presežek, kar je uspelo le štirim evropskim državam. Vemo tudi, da je imela leta 2009 kar 15,6-odstoten proračunski primanjkljaj. In prehodila je dolgo pot, kljub počasnemu napredku in nekaj vzponom in padcem. ESM je zdaj sredi tretjega programa za Grčijo, doslej smo ji izplačali skoraj 32 milijard evrov. Program traja do avgusta prihodnje leto in smo blizu zaključka njegovega drugega pregleda. Vsi udeleženci se strinjajo, da je Grčija s svojimi politikami izvedla dogovorjene reforme. To je pozitivno in dobro za grško gospodarstvo. Nimamo pa še dogovora, še posebej z IMF, o olajšanju dolžniškega bremena.
Da, vemo, da IMF zagovarja lajšanje grškega dolžniškega bremena. Kakšno pa je zdaj o tem stališče ESM?
Pomembno je spomniti, da je bilo Grčiji že v preteklosti olajšano dolžniško breme. Leta 2012 so zasebni upniki sprejeli veliko striženje svojih terjatev v višini več kot 100 milijard evrov, kar je bilo Grčiji v pomoč. Tudi institucije, med njimi EFSF in ESM, so ji ponudile boljše posojilne pogoje, daljše ročnosti in nižje marže. Seveda so ji koristile tudi nižje obrestne mere, ki jih zaračunavamo za svoja posojila, in tu ni proračunskih stroškov za davkoplačevalce. Zaračunavamo le svoje stroške financiranja, ki so zelo nizki, saj imamo dober rating. Investitorji nam zelo zaupajo, saj imamo visok vplačan kapital naših članic, več kot 80 milijard evrov. To je najvišji vplačani kapital med vsemi mednarodnimi finančnimi institucijami. Grčija ima koristi od tega.
Tudi evroskupina, ki jo sestavlja 19 finančnih ministrov evrskega območja, se je pred letom dogovorila, kako izpeljati to lajšanje. To smo podrobno zapisali tudi v izjavo evroskupine 25. maja 2016. Prvič, ESM že izvaja dogovorjene kratkoročne ukrepe za lajšanje dolžniškega bremena. Drugič, dogovorili smo se, da bomo zagotovili še več razbremenitev ob koncu programa avgusta 2018, če bo treba – to bomo tedaj ugotovili na podlagi takratne analize. In evroskupina se je tudi dolgoročno zavezala, da bo Grčiji olajšala breme dolga, če bo res treba. Zdaj IMF pravi, da želi razjasniti, kakšno bi lahko bilo lajšanje na srednji rok. Tu še nismo dosegli popolnega dogovora, upam pa, da ga bomo do prihodnjega sestanka evroskupine, ki bo 15. junija v Luksemburgu.
Se bo Grčija lahko vrnila na finančne trge do sredine 2018?
Da, če bomo dosegli napredek v prihodnjih mesecih. Upam, da bomo v ESM opravili izplačila junija ali v začetku julija, na podlagi sklepa drugega pregleda. Grčija mora še naprej izvajati dogovorjene reforme iz svojega programa. Če bo tako, sem prepričan, da bo lahko spet izdajala obveznice na trgu letos ali prihodnje leto. Naj spomnim, da je Grčija to lahko storila že leta 2014, ko so se pokazali prvi znaki izboljšanja. Na nesrečo je grška vlada v prvi polovici leta 2015 krenila v nasprotno smer in mnogi dosežki so bili izgubljeni. To je še en razlog, da potrebuje več časa kot druge države. Prepričan pa sem, da če bo nadaljevala izpeljavo reform, se bo lahko vrnila na trge.
Tudi Slovenija je bila leta 2013 zelo blizu programu finančne pomoči ESM. A se je naša vlada odločila, da bomo finančne probleme reševali sami, brez tuje in vaše pomoči. Se vam štiri leta kasneje zdi, da je bila to pametna ideja, glede na posledice in naše makroekonomsko okrevanje po letu 2013?
Zelo dobro se spominjam, da smo leta 2013 živeli v drugačnem svetu, še vedno smo bili v evrski krizi. In spomnim se, da so mnogi pričakovali, da bo tudi Slovenija potrebovala pomoč s financiranjem ESM. A vidimo, da je Slovenija sprejela prave odločitve, gospodarski razvoj je zelo zdrav, gospodarska rast se letos še povečuje. Upam, da se bo tudi javni dolg to leto prvič znižal, fiskalni primanjkljaj se znižuje. Gospodarski dosežki Slovenije so zelo pozitivni.
Da, a prav zdaj imamo tudi široko razpravo o privatizaciji NLB in o morda preplačani bančni dokapitalizaciji leta 2013. Kaj pa menite o tem?
Posameznih bank ne bi komentiral. ESM v to ni vključen, zato teh stvari ne morem komentirati.
»Tudi pri Grčiji je napredek. Pomembno je, da je lani ustvarila manjši proračunski presežek, kar je uspelo le štirim evropskim državam.« Foto: Mavric Pivk/Delo
Kaj pa prihodnost ESM? Se bo v prihodnjih letih preobrazil v evropski denarni sklad, po zgledu IMF?
Veliko predlogov ta čas prihaja iz evropskega parlamenta in evropske komisije. Pogledati jih moramo v širšem kontekstu, kako naprej krepiti EU in evro. V zadnjih letih je bilo veliko storjenega, da bi monetarna unija delovala bolje, bolj robustno. Eden od korakov je bil, da je ESM oblikovan kot stalni mehanizem za reševanje kriz, to se je izkazalo za zelo koristno. Drugi pomembni elementi so še bančna unija, skupni evropski nadzorniki, tesnejša koordinacija ekonomskih politik, širši nadzor. Vse to pripomore k stabilnejši, bolj robustni monetarni uniji. Zdaj razpravljamo, kaj še narediti. Glede na narejeno v zadnjih petih, šestih letih mislim, da nam ni več treba toliko postoriti.
Razmisliti moramo tudi o zelo omejenem proračunu (fiscal capacity) za evrsko območje, ki po mojem ne potrebuje stalnih transferjev in vzajemne odgovornosti za dolgove. Bolje bi bilo, če bi ta omejena sredstva namenili za stabilizacijo gospodarskih ciklov, ki zelo odstopajo od drugih, še posebej če so države podvržene asimetričnim šokom. Tu še nimamo dobrega mehanizma in to bi bil naslednji pomemben element.
Razprava o preobrazbi ESM v nekakšen evropski denarni sklad je zanimiva v tem širšem kontekstu, ne mislim pa, da bi bil ta v celoti tak, kot je IMF na globalnem prizorišču. Če bi želeli, da bi imel ESM tako vlogo, bi to pač zahtevalo spremembo evropskih pogodb, kar pa je zelo komplicirano. Se pa strinjam, da bi ESM dobil širši mandat.
Ko gre za prihodnje upravljanje evrskega območja, je evropska komisija prejšnji teden predstavila predloge za njegovo prihodnjo integracijo, ki jih lahko razumemo tudi kot odgovor na rast populizma po Evropi. Recimo, na mizi je predlog za skupnega finančnega ministra evrskega območja ali pa za novi skupni dolžniški instrument za servisiranje javnega dolga držav. Se strinjate s tem?
Ne strinjam se, da bi komisija predstavila predloge kot odgovor na rastoči populizem. Komisija resnično razmišlja, kako bi denarno unijo naredila boljšo, manj ranljivo, bolj robustno.
Del tega so tudi stvari, ki sem jih že omenil, kot je dokončanje bančne unije ali oblikovanje zelo majhnega mehanizma za fiskalno stabilizacijo. V tem kontekstu je tudi predlog komisije za evropskega finančnega ministra, ki bi upravljal ta proračun ali pa bi predstavljal evrsko območje na mednarodnih forumih, kot so IMF, G7 in G20. Tu so tudi predlogi za varen finančni instrument (safe asset), ki je načeloma uporaben za nadaljnjo finančno integracijo evrskega območja – a kot vidim, niso ravno prepričljivi.
Podpiram razmišljanje, da bi imeli tak finančni instrument, da bi imeli res širok finančni trg, ki bi bil primerljiv s širokim trgom za ameriške državne papirje. A poiskati moramo še najboljšo rešitev za to, da dobimo nekaj, kar ne bo vodilo v vzajemno odgovornost za dolgove, ki ni sprejemljiva. Cilj je dober, a zanj še nimamo ustrezne rešitve.
Seveda, za to tudi še ni ustrezne skupne politične volje v evrskem območju.
Da. A to je povezano z iskanjem ustrezne rešitve, ki bi jo lahko vsi podprli.
Je evrsko območje zdaj trdno in stabilno?
Evrsko območje je precej bolj stabilno, kot je bilo pred petimi ali šestimi leti. Zaradi vseh sprejetih ukrepov, z oblikovanjem ESM vred. Bančna unija je pomembna. Boljša koordinacija politik je pomembna. In seveda, v boljši situaciji smo tudi, ker so vse države, ki so prejele pomoč EFSF in ESM, zdaj v boljšem položaju, ker so naredile svojo domačo nalogo. Štiri države od petih so zdaj uspešne, imajo visoke stopnje rasti. V tem smislu je evrsko območje zdaj v precej boljši koži kot pred nekaj leti.
Res je, da gospodarstvo trenutno cveti, a vendar; je evrsko območje pripravljeno na novo finančno krizo, ki je lahko že za ovinkom?
Ne vidim naslednje krize za ovinkom. Res pa je, da bo nekega dne spet kriza, saj je del našega ekonomskega sistema, da imamo od časa do časa krizo. Seveda vsi trdo delamo, da te ne bo kmalu in da ne bo prevelika. Zadnja je bila še posebej velika in resna, največja v Evropi po drugi svetovni vojni. Zato je dobro, da smo pripravljeni, in prav je, da smo oblikovali ESM kot stalni mehanizem za reševanje kriz, vedno bomo na razpolago, če bo treba. Tudi bančna unija se bo razvijala še naprej, tako kot predlogi za njeno dokončanje, o katerih sva govorila, razmišljamo o majhnem proračunu za stabilizacijo gospodarstev. Vse to je namenjeno temu, da preprečimo prihodnjo krizo ali jo naredimo manj hudo.
Če skleneva, zdaj torej ni nobene evrske države, ki bi bila nova kandidatka za pomoč ESM?
Je ne vidim. Pomoč Grčiji še poteka in upam, da bo prihodnje leto dobro izšla iz programa. Resnično pa ne vidim nobene druge države, ki bi čakala, da zaide v krizo.
