Tiskane izdaje
Ljubljana – Janko Gedrih, danes predsednik nadzornega sveta NLB, in njegov član Anton Ribnikar sta leta 2007 v banki zasedala pomembna položaja: prvi je pokrival področje hčerinskih bank NLB, drugi pa je bil direktor pravne pisarne naše največje banke.
V Delu smo včeraj objavili nove podrobnosti kredita, ki so ga v nemški banki LHB, hčerinski banki NLB, na sumljiv način odobrili bratu nekdanjega hrvaškega premiera Zorana Milanovića Krešimirju Milanoviću oziroma njegovemu podjetju Modestus. LHB je posodila 3,2 milijona evrov, dolg je do danes narasel že na 4,2 milijona evrov. Če bo NLB imela veliko sreče, ji bo s prodajo zemljišč oziroma izvršbo, ki jo je dovolilo sodišče v Dubrovniku, uspelo povrniti le četrtino posojenega denarja. Kot smo poročali, je LHB odobrila Milanoviću posojilo »na lepe oči«, brez ocene bonitete posojilojemalca, družba kreditojemalka pa ni imela prihodkov, zaposlenih, referenc in še zdaleč ni predložila ustreznega zavarovanja.
Analiza obsežne dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, kaže, da odgovorni niso opravili svojega dela, torej v centrali v Ljubljani, kjer sta sedela sedanji predsednik nadzornega sveta NLB in njegov član (Gedrih in Ribnikar), sploh pa ob dejstvu, da je leta 2007 nadzorni svet hčerinske družbe vodil takratni predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Med nadzorniki frankfurtske hčere pa sta bila še dva NLB-jevca: Janez Saje, ki je danes šef NLB Leasinga, in Alojz Jamnik. Med člani je bil tudi Igor Bavčar, takrat predsednik uprave Istrabenza. Upravo LHB, ki je odobrila kredit, pa je vodil Boris Zakrajšek. Član uprave je bil takrat Davor Jurak. Med prvim nadzornikom NLB Gedrihom in Zakrajškom obstaja povezava: bila sta sodelavca v kamniškem Stolu, kjer je bil Zakrajšek direktor.
Ukrepanje? Skrivnost
V NLB nam na vprašanje o okoliščinah odobritve kredita in možnostih njegovega vračila niso odgovorili, saj se – čeprav so vsi podatki na voljo v hrvaških javnih evidencah – sklicujejo na bančno skrivnost. Ob tem pa niso odgovorili na vprašanja, ki pod tajnost ne bi smela spadati: ali so našli odgovorne za nasedli kredit in proti njim ukrepali. Ker v banki o teh vprašanjih molčijo, lahko predvidevamo, da krivcev niso in ne bodo iskali.
Ker NLB vodi posojilo (slika zgoraj) pod »problematične naložbe« in bo levji delež posojila pristal v tako imenovani bančni luknji, katere sanacija je prešla na davkoplačevalce, je molk in neukrepanje najmanj nenavadno.
V NLB niti ne pojasnjujejo, ali bi privolili v formulo, ki jo je predlagal Milanović v postopku finančnega prestrukturiranja. Predlaga namreč odplačilo dolga v 60 obrokih brez obresti z odpisom polovice glavnice in odpisom zamudnih obresti ter enoletnim moratorijem. V Modestusu izražajo upanje, da bo NLB »podprla obročno odplačilo dolga«.
