Kmalu nov način poročanja o sumljivih transakcijah

Ljubljana – Finančne institucije in drugi zavezanci uradu za preprečevanje pranja denarja že od novembra lani poročajo po novih merilih, a po starem načinu poročanja. S 1. majem naj bi se to spremenilo, a zlasti državne banke se zavzemajo za podaljšanje prehodnega obdobja.

Lani sprejeti novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je prinesel kar nekaj novosti, med drugim tudi znižanje meje gotovinskih transakcij, ki jih morajo zavezanci prijaviti uradu, z dosedanjih 30.000 na 15.000 evrov. Nadzirati morajo tudi manjše gotovinske transakcije, ki presegajo tisoč evrov, in izplačilo odbitkov nad 2000 evrov pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo.

Politično izpostavljene osebe

Poleg tega morajo zavezanci vzpostaviti sistem za upravljanje tveganj, kamor spada tudi evidentiranje politično izpostavljenih oseb. To so poleg politikov tudi člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, člani računskih sodišč in svetov centralnih bank, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov, predstavniki mednarodnih organizacij, visoki častniki oboroženih sil in člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij.

Zavezanci, med katerimi so daleč največji prijavitelji banke, po pojasnilih urada že zdaj poročajo po novem zakonu, s 1. majem pa naj bi začeli poročati prek novega informacijskega sistema, ki bo omogočil brezpapirno posredovanje podatkov. Na uradu pojasnjujejo, da ta sistem zdaj deluje testno in po novem zavezancem omogoča posredovanje podatkov o sumljivih transakcijah, podatkov o gotovinskih transakcijah in nakazilih v tvegane države na dva načina – prek spletnega obrazca urada ali prek aplikacijskega vmesnika.

Zadnji je namenjen večjim zavezancem, kamor spadajo tudi banke, in zahteva poseg v informacijske sisteme zavezanca. A prav zato so v nekaterih bankah zaskrbljeni. Urad namreč še vedno ni izdal novega pravilnika, ki bo določil način poročanja, zato ne vedo, ali se jim bo uspelo do predvidenega roka informacijsko ustrezno prilagoditi. Še posebej, če bo urad pravilnik izdal le nekaj dni pred 1. majem.

Prošnja za podaljšanje roka

Na uradu pravijo, da bodo pravilnik sprejeli v postavljenem roku, kar pa je lahko, kot rečeno, za banke prepozno. Te so, kot potrjujejo na uradu, zato že zaprosile za podaljšanje roka za prehod na nov način poročanja po 1. maju letos, a urad odločitve o tem še ni sprejel.

Tudi v Abanki ocenjujejo, da bi bilo smiselno podaljšanje prehodnega obdobja. »Takšno stališče zagovarjamo predvsem zato, da bi v prehodnem obdobju uspešno končali potrebne aktivnosti pri spremembi operativnih postopkov in programske podpore ter izvedli celovito testiranje nove podpore,« pojasnjujejo. V NLB pravijo, da gre za velike spremembe, zaradi česar v banki že od sprejetja zakonodaje potekajo intenzivne razvojne aktivnosti na več aplikativnih sistemih. Uradno ogovarjajo, da je rok sicer kratek in da zasledujejo zakonsko določen rok 1. maj, neuradno pa je slišati, da tudi oni podpirajo podaljšanje roka.

Unicredit težav ne pričakuje

Tudi v Gorenjski banki testirajo informacijski sistem, v katerega naj bi se vključili do omenjenega roka. Ali je prehodno obdobje ustrezno, za zdaj še ne morejo oceniti.

V Unicredit banki Slovenija pa pravijo, da z uvajanjem novega sistema za poročanje nimajo nikakršnih težav in tudi ne čutijo potrebe po podaljšanju prehodnega obdobja. 

Zavarovalnico Triglav poročanje uradu zadeva manj kot banke, saj se nanaša na področje življenjskih zavarovanj, ki predstavlja manjši del njihovega celotnega poslovanja. Kot pojasnjujejo, bodo poročanje izvajali prek predpisanega obrazca na spletnih straneh urada. »Zavarovalnica v primerjavi z bančnim sektorjem nima, glede na dosedanje izkušnje, veliko transakcij, o katerih bi bilo treba poročati, zato ne pričakujemo večjih težav glede poročanja v tem letu,« dodajajo.