Tiskane izdaje
Ljubljana –Vse tri stranke v vladi Mira Cerarja odobravajo prenovo nepremičninskih dajatev, a z drugačnimi poudarki. Vlada je na seji 20. septembra odložila pogovor o poročilu nepremičninskega sveta. »Dogovorjena so bila usklajevanja med koalicijskimi partnericami,« poudarjajo na ministrstvu za finance. Občine predlagajo vladi, naj v prehodnem obdobju nadgradi predpise o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, saj ocenjujejo, da nove dajatve ni mogoče uvesti pred letom 2020.
Vse stranke za bolj sodoben pristop, a z različnimi poudarki
Po napovedih ministra za finance Dušana Mramorja novega davka na nepremičnine ni mogoče uvesti pred letom 2017. Tudi nova dajatev bo pripadala občinam, a bodo izhodišča zanjo enaka za vso državo. Za davčno osnovo namerava ministrstvo uporabiti posplošeno tržno vrednost nepremičnin, a po novem zakonu.
»V stranki Desus načelno podpiramo uvedbo davka na nepremičnine, konkretneje pa se do zakona še nismo opredelili, saj besedila še nismo videli,« izvemo v najmanjši vladni partnerici. Prizadevajo si za dodatno obdavčitev luksuza: »Višina davka za bivanjske površine, namenjene osnovnemu bivanju, bi morale biti poenotene za vso državo in v podobni višini, kot povprečno znaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).« V Desusu bodo zagovarjali izjeme za ranljive skupine prebivalstva.
Socialni demokrati (SD) zagovarjajo načelo, da je z obdavčitvijo premoženja oziroma nepremičnin mogoče bolj pošteno porazdeliti davčna bremena: »Tako bi lahko vsaj nekoliko razbremenili dohodke iz dela.« Prihodek od te obdavčitve nepremičnin mora pripadati občinam: »Zato tudi mislimo, da je prenova sedanjega NUSZ boljša in sprejemljivejša pot za ureditev tega področja.«
Obdavčitev naj upošteva velikost in namembnost nepremičnin, dodajo, uporabiti jo je mogoče kot spodbudo za oddajanje nepremičnin v najem, a z enako obravnavo vseh zavezancev. »Osnova za odmero davka mora biti poštena in transparentna, v tem smislu je treba izboljšati tudi model posplošene tržne vrednosti,« poudarjajo v SD.
V Stranki modernega centra (SMC) se zavzemajo »za vzpostavitev novega in modernega sistema davka na nepremičnine«, javne evidence podatkov morajo biti popolne, vlada mora popraviti sistema množičnega vrednotenja, kakor je zahtevalo ustavno sodišče.
Za oceno vrednosti predlagajo mednarodno primerljivo metodo množičnega vrednotenja. »Pri določanju davčne osnove zagovarjamo sodobne sisteme obdavčitve nepremičnin, ki izhajajo iz njihove vrednosti, saj te najbolje izražajo premoženje lastnika,« dodajajo v SMC. Zavzemajo se za fleksibilne davčne stopnje, ki podpirajo druge politike – recimo prostorsko in socialno. Predstavniki občin so se včeraj v Ljubljani sestali z državno sekretarko na ministrstvu za finance Matejo vraničar in predstavniki ministrstva za okolje, kejr so se tudi sestali. Iskali so rešitev za občinske odloke o NUSZ, ki so zamrznjeni od razveljavitve zakona o davku na nepremičnine.
Občine predlagajo vladi, naj dopolni sistem NUSZ
Novi nepremičninski davek je za zdaj zamisel, s katero se ukvarja politika na državni ravni. Na občinske uprave pa pritiskajo zamrznjeni odloki o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), od katerih je odvisna odmera dajatve na letni ravni. Geodetsko upravo RS pripravlja novelo zakona o evidentiranju nepremičnin.
Občine poskušajo najti vsaj začasno rešitev, s katero bi vrednost točke, od katere so odvisni prihodki iz nadomestila, lahko odmrznile. Vrednost določajo z odloki, ti pa so ostali takšni, kakršni so bili, ko je ustavno sodišče 27. marca lani razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki je takrat že veljal in odpravil stare dajatve. Ustavni sodniki so občinam vrnili nepremičninske davke in tako tudi prepise o njih, a z enakimi vsebinami, kakršne so veljale do 1. januarja 2014 - to velja tudi za vse določbe, na katerih temelji NUSZ.
Združenje občin za prehodno rešitev
»Velika težava za občine je, da je zdaj torej nekako blokirano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma odloki, s katerimi uprave določajo vrednost točke, od katere je odvisna odmera,« pravi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) in župan občine Pivka Robert Smrdelj.
Predvsem zato so se predstavniki občin [včeraj] sestali s pristojnimi ministri, čeprav so se pogovarjali tudi o novem davku na nepremičnine, ki ga načrtuje vlada Mira Cerarja. Ta je imenovala projektni svet - vodi ga državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar - ki je proučil veljavno ureditev in junija oddal prvo poročilo s svojimi predlogi, o katerih se vlada še ni izrekla, ker čaka na stališča koalicijskih strank.
V občinah, ki jih težijo zamrznjeni odloki o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, si prizadevajo pospešiti odločitve v zvezi z NUSZ oziroma novim davkom. »V združenju občin ministrstvu za finance in vladi zato predlagamo, naj pohiti z neko vmesno ali začasno odločitvijo, ki bo rešila naš problem z zamrznjenim NUSZ. Če pa se bo vlada odločila za novi davek, smo prepričani, da ga do konca leta 2017 ni mogoče uvesti,« pravi Smrdelj. Za občine to pomeni, pravi, da se bo zanje še vsaj dve leti nadaljevalo »blokirano stanje, kakršno je zdaj, in zato smo se danes udeležili sestanka z ministri«.
V skupnosti občin opozarjajo na pomanjkljive evidence
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) ocenjujejo, da na ravni države »ne razpolagamo z dovolj natančnimi podatki o nepremičninah«, s katerimi bi bilo mogoče »nesporno in pošteno« določati posplošeno tržno vrednost nepremičnin. »Nujno je, da se najprej posvetimo temu vprašanju. Vladi predlagamo, naj davek na nepremičnine uvede do leta 2020, ko bodo izdelani in obdelani vsi podatki za odmero dajatve. V prehodnem obdobju naj se dopolni sedanji sistem NUSZ.
Takšno tališče zagovarjamo tudi na sedanjem sestanku,« v imenu skupnosti pojasnjuje sekretarka skupnosti Barbara Horvat. Dodaja še, da se z ministrstvom za finance, kjer se zavzemajo za novi davek na nepremičnine, še niso pogovarjali o »konkretnih davčnih stopnjah«, vsekakor bo tudi novi zakon moral upoštevati veljavne zakonske določbe o avtonomiji občin »in omogočati ustrezen mehanizem za oblikovanje lokalnega razvoja«.
Najprej popraviti osnovo
Pojektni svet za koordinacijo in usmerjanje nove sistemske ureditve obdavčenja nepremičnin v svojem poročilu sicer kot osnovo za obdavčitev priporoča oceno vrednosti, ugotovljeno z metodami množičnega vrednotenja. Če naj taka osnova »pije vodo«, pa je pred tem treba izčistiti nepremičninske evidence in popraviti vrsto zakonov. Ključnega, zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, je že ustavno sodišče v delu spoznalo za neustavnega, manjših popravkov pa sta potrebna tudi zakona o evidentiranju nepremičnin in prostorskem načrtovanju.
Koliko dela je že opravljenega? Javno dostopno poročilo projektnega sveta vsebuje priporočene naloge, njihove nosilce pa tudi natančen časovni načrt. Tako bi morale biti spremembe omenjenih treh zakonov, ki so pogoj za pripravo sistema obdavčitve nepremičnin, pripravljen že do septembra, do včeraj pa bi morali končati javno obravnavo.
Novela prvega nastaja na ministrstvu za finance v sodelovanju z Gursom. Jasno je, da bo treba uresničiti odločbo ustavnega sodišča in posameznikom odpreti ustrezne pritožbene poti. Na predlog Gursa bi spremenili tudi frekvenco vrednotenj nepremičnin ter rešiti še nekaj zahtevnih dilem.
Novelo zakona o evidentiranju nepremičnin po besedah generalnega direktorja Gursa Antona Kupica pripravlja geodetska uprava: »Ker se bodo spremenili modeli, bo treba spremeniti tudi podatkovni model in inšpekcijski nadzor. Ne gre za velike popravke, menim, da je besedilo skupaj novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin še letos lahko pripravljeno za javno obravnavo.« Nosilec za spremembo tretjega omenjenega akta, ki bo predvidel nove rešitve v zvezi z zajemanjem podatkov o namenski rabi nepremičnin, je ministrstvo za okolje in prostor, sprejet pa naj bi bil pozneje kot prva dva.
Pred uvedbo davka še veliko nalog
Čeprav je svet poročilo vladi posredoval že maja, od takrat kaj več od tega, da sta se dve ministrstvi zakopali v zakona, ki bi ju bilo treba popraviti neodvisno od obdavčevanja nepremičnin, ni bilo storjenega. Vlada o priporočilih sveta še ni odločala, zato projekt stoji, nekateri roki pa so že mimo. Neimenovani viri pravijo, da se je poročilo več mesecev neuspešno vrtelo v političnih krogih in ostalo koalicijsko neusklajeno. Začetne roke so nato poskusili zgolj zamakniti, obdržali pa so končni termin za uvedbo davka, leto 2017. To je skrajno vznemirilo člane projektnega sveta, ki v tako »kozmetiko« nočejo privoliti; s skrajšanjem rokov je projekt obsojen na neuspeh.
Nalog, ki jih je predvidela projektna skupina pred uvedbo davka, je veliko: od polnjenja in prečiščevanja baz podatkov o nepremičninah (neažurne in nepopolne so zlasti evidence državnih in občinskih nepremičnin), poenotenja teh evidenc, spremembe modelov vrednotenja, izvedbe generalnega vrednotenja. Nihče ne verjame, da je vse to mogoče opraviti do leta 2017, zato so v obtoku različni drugi scenariji, od nadgradnje sedanjega NUSZ do kombinacije množičnega vrednotenja in administrativnega določanja osnove ter prehodnih rešitev. Dokler se vlada ne izreče, so torej vse možnosti odprte. Glaven pa bo razmislek, ali je ciljno leto sploh dosegljivo, da se ne bo ponovil lanski scenarij.
