Tiskane izdaje
Ljubljana – Načrti vlade, da bo zakon o rezervnem demografskem skladu vendarle spisala do konca aprila, so kot kaže, padli v vodo. Pripombe koalicijskih partnerjev so namreč tako temeljite, da bodo vladajoče stranke morale v še en usklajevalni krog.
Ministrstvo za finance je v sodelovanju z delovno skupino, v kateri so sodelovale vse tri koalicijske stranke, pripravilo predlog zakona o demografskem skladu, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki naj bi pokrival pokojninski primanjkljaj. Koalicijske stranke so nato imele čas, da do konca aprila pošljejo pripombe na pripravljene rešitve.
»Odziv smo prejeli od vseh treh strank. Nekateri predlogi sprememb in dopolnitev predloga besedila pomenijo pomemben odstop od dogovorjenih rešitev, zato bo treba besedilo predloga zakona še dodatno usklajevati,« pravijo na ministrstvu. To pa pomeni, da je vse manj možnosti, da bo zakon sprejet pred poletjem, saj bo zakon po uskladitivi s koalicijskimi partnerji še predmet javne obravnave in medresorskega usklajevanja.
Poročali smo že, da naj bi bil demografski sklad kakor že zdaj Kad samostojna delniška družba, ki bo upravljala več stebrov. Ker so v koaliciji dosegli soglasje, da bo sklad postal lastnik 34-odstotnega deleža, ki je zdaj v lasti Zpiza in bo hkrati ohranil stoodstotno lastništvo v Modri zavarovalnici, bo obravnavan kot zavarovalniški holding. Sicer pa naj bi imel pretežno portfeljske naložbe, čeprav gredo predlogi nekaterih koalicijskih strank v drugo smer.
Ideja o prerazporejanju portfelja med Kadom in SDH oziroma državo, po katerem ne bi bilo več deljenega lastništva v naložbah in bi bič lastnik le eden od državnih upravljavcev, še ni pokopana. Koncentracija pomembnih ali strateških naložb pa seveda pomeni odmik od potrfeljske usmeritve.
Nepremičninski steber
Demografski sklad naj bi imel tri stebre: delniškega, v katerem bi bile kapitalske naložbe, nepremičninskega, v tretjem pa bi bila likvidna sredstva. To pomeni, da sklad prihodkov ne bi ustvarjal le z dividendami in morebitnimi prodajami naložb, ampak tudi z upravljanjem nepremičnin.
Kad je že zdaj lastnik prostorov v Steklenih dvorih na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer ima tudi sedež, v lasti ima še približno po četrtino stavb Smelta in Bežigrajskih dvorov ter del prostorov v ljubljanskem Nebotičniku. Z najemninami na leto ustvari okoli milijon evrov prihodkov.
Poleg tega naj bi demografski sklad v upravljanje dobil tudi nepremičnine DSU. Iz letnega poročila DSU je razvidno, da je družba lastnica osmih poslovnih prostorov, katerih površina presega 80.000 kvadratnih metrov. To so tričetrtinski del Smelta, Palača DSU na Litostrojski cesti v Ljubljani, kjer ima prostore ministrstvo za notranje zadeve, Poslovna stavba F2, ki jo najema ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, del Dunajskih kristalov in del poslovne stavbe na Dunajski, poleg tega pa še polovico objekta Forum 1 v Mariboru in dela poslovno-hotelskega objekta Kras v Postojni.
DSU je lani ustvaril 10,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, in to skoraj izključno s prejetimi najemninami in obratovalnimi stroški od nepremičnin. Vrednost nepremičnin pa je bila konec lanskega leta ocenjena na skoraj 98 milijonov evrov.
Prenos Zpizovega sklada
Del nepremičninskega portfelja demografskega sklada naj bi postal tudi nepremičninski sklad pokojninske blagajne, ki ima v lasti 3192 nepremičnin, večinoma najemna stanovanja za upokojence in starejše. Lani je imel ta sklad 5,2 milijona evrov čistih prihodkov in 1,9 milijona evrov čistega dobička.
