Kohezijska politika izjemno pomembna v kriznih letih

Bruselj – Kohezijska politika se je v kriznih letih izkazala za izjemno pomembno, saj so evropska sredstva tako rekoč edina za njeno premagovanje, so poudarjali na 6. kohezijskem forumu v Bruslju, ki se končuje danes.

To je poudarjal tudi Johannes Hahn, evropski komisar za regionalno politiko, in ob tem napovedal, da bodo ta sredstva v prihodnji finančni perspektivi 2014–2020 še toliko pomembnejša. Za to obdobje je za evropsko kohezijsko politiko namenjenih 352 milijard evrov (Slovenija si je izpogajala nekaj več kot tri milijarde), z njimi pa se bo zlasti zasledovalo strategijo Evropa 2020, torej trajnostni gospodarski razvoj in nova delovna mesta.

Nova finančna perspektiva že teče, a zanjo, kakor so pozivali tudi na včerajšnjih razpravah o koheziji, potrebuje pospeške. Doslej je bilo sklenjenih 16 partnerskih sporazumov, z včerajšnjim dnevom pa tudi trije operativni programi, je povedal komisar Hahn.

Kakor smo neuradno izvedeli, bi lahko Slovenija imela partnerski sporazum pripravljen za podpis že oktobra, saj na njegovo vsebino naj ne bi več bistveno posegala ne naša nova vlada ne nova evropska komisija. Seveda pa je pomembno predvsem to, da je in bo Sloveniji jasno, kaj hoče s predlaganimi usmeritvami v partnerskem sporazumu, ki je nekakšen krovni kohezijski dokument, doseči.

Sredstva iz nove perspektive bodo še bolj zaželena, kakor so bila že doslej, saj se je že v iztekajoči perspektivi izkazalo, da je bilo več kot 60 odstotkov sredstev porabljenih za investicije. Hahn: »Torej je kohezijska politika zamenjala ali povsem nadomestila kolapsirajoče proračune držav.«

Tudi zato je tako pomembno, da bodo sredstva nove perspektive usmerjena v učinkovito, konkurenčno industrijo, pametna delovna mesta, v strateške investicije, vse to pa seveda ne sme biti ločeno od ekoloških in ekonomskih vprašanj, lokalnega razvoja, premagovanja socialne izključenosti. Kohezijska politika ni odgovor na vse probleme, ima pa nekaj moči, da naredi EU in njeno gospodarstvo trajnostno in učinkovito in pri tem ne pozabi na solidarnost, je med drugim poudarila ena od uvodničark kohezijskega foruma, latvijska predsednica Laimdota Straujuma. Tudi Straujuma je opozorila, da so se v letih krize javne investicije zmanjšale za več kot petino. Straujuma: »Pomembno je, da se v Evropi podpiramo in smo tako močnejši.« Seveda v razpravah ne manjka kritičnih besed in zahtev po večji učinkovitosti in odgovornem ravnanju pri porabi evropskega denarja.