Tiskane izdaje
Ljubljana – S spremenjenim obračunavanjem DDV v čezmejnih transakcijah bi lahko bistveno povečali obseg pobranega davka, onemogočili zlorabe, imenovane »davčni vrtiljak«, in olajšali poslovanje vse več podjetjem, ki poslujejo v različnih članicah Unije, je prepričana evropska komisija.
Bistvo predlagane reforme, ki jo je v Bruslju predstavil Pierre Moscovici, komisar za finančne in gospodarske zadeve ter obdavčevanje, je poenotenje koncepta obračuna DDV. Davek na dodano vrednost pri čezmejnih transakcijah s končnimi potrošniki bi po novem vedno obračunali po stopnji, ki velja v državi kupca. Tako bi zmanjšali spodbudo velikim podjetjem, da svoje prodajne enote ustanovijo v državah z nižjimi davčnimi stopnjami.
Prav tako bi uvedli obračun DDV za čezmejne posle pravnih oseb. Sedanja ureditev dopušča izjemo, saj se domneva, da bo DDV v državi uvoza obračunan, ko bo kupec podjetje blago prodal končnim potrošnikom. Vendar ta ureditev hkrati omogoča uporabo tako imenovanega »davčnega vrtiljaka«, ko se davčni goljufi z uporabo verige podjetij lahko izognejo plačilu DDV ali ga dobijo celo neupravičeno povrnjenega. Tako utajenih davkov je na leto za 50 milijard evrov, s sprejetjem predloga komisije pa bi države članice to vsoto lahko zmanjšale za 80 odstotkov, je menil Moscovici.
Nujno bo soglasje članic
Šibka točka predlagane reforme je, da morajo soglasje o spremembi doseči vse države članice, znano pa je, da so njihovi pogledi na ureditev davčnega področja lahko zelo različni. Tudi stopnje DDV se med članicami zelo razlikujejo – osnovne stopnje nihajo od 17 do 25 odstotkov (v Sloveniji je 22), znižane stopnje za določene skupine izdelkov pa lahko znašajo celo samo tri odstotke (Luksemburg).
»Zdaj veljavna ureditev je bila sprejeta leta 1993 kot prehodna, saj med takratnimi državami članicami ni bilo soglasja o poenotenju. Zdaj imamo 28 različnih načinov obračunavanja DDV, to področje je eno zadnjih, kjer kljub načelu prostega pretoka blaga in storitev nacionalne meje v resnici še obstajajo. Vse več držav članic se tudi zaveda, da so davčne utaje in možnost, da se zaradi pomanjkljivosti v sistemu DDV lahko financiranjo kriminalci in potencialno teroristi, resen problem,« je povedal Moscovici.
Komisija pričakuje razpravo z državami članicami leta 2018, prenovljeni sistem obračuna DDV pa bi radi uveljavili leta 2022. Predlog vsebuje nekatere poenostavitve za podjetja, ki bi vse v zvezi s poročanjem o obračunu DDV lahko urejala na spletnem portalu, in to v svojem jeziku in na način, kot velja za obračun DDV v njihovi domači državi. Končni poračun DDV bi med seboj opravile davčne uprave držav članic, pri čemer bi veljalo pravilo, da končni davek dobi članica, v kateri je sedež kupca, obračunan po stopnjah, ki veljajo v njej.
Slovenija: plus ali pa tudi ne
»To, kar hočejo narediti, je predvsem povečanje nadzora nad sistemom DDV. Prav je, da si evropska komisija prizadeva za zmanjšanje utajenih davkov in s tem skrbi za proračunske prihodke, po drugi strani pa bi pričakoval tudi, da se odgovorno ukvarja z odhodkovno stranjo, z načinom, kako se naš, davkoplačevalski denar porabi,« je predlog reforme DDV za Delo komentiral davčni svetovalec Ivan Simič.
Opozoril je, da bo končna vsebina reforme odvisna tudi od odziva držav članic, saj dosledna uveljavitev lahko povzroči zmanjšanje davčnega priliva iz področja v državah, ki imajo relativno velik delež izvoza v druge članice – to velja tudi za Slovenijo. »Ne vem, kako natančno so te vplive že preračunali,« je opozoril Simič. Previdno so se odzvali tudi na ministrstvu za finance.
Pobudo komisije podpirajo v Gospodarski zbornici Slovenije, saj pričakujejo, da se bodo znižali stroški poslovanja med državami, kar utegne biti koristno predvsem za spletne trgovce s sedežem v Sloveniji. »Predlog podpiramo, saj je v interesu slovenskega gospodarstva ter dobro naslavlja pravne luknje, povezane z nakupi blaga prek elektronskih platform v državah, kjer je DDV nizek ali pa se sploh ne obračuna. Ocenjujemo, da bi se pobrani DDV povečal za vsaj 10 do 15 milijonov evrov na letni ravni,« je povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist v Analitiki GZS.
