Tiskane izdaje
Obravnavo svetovalnih pogodb v NLB, zlasti o za marsikoga sporne svetovalne pogodbe NLB s podjetjem R.U.R. v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Draga Kosa, ki za NLB forenzično pregleduje kreditne mape, so zahtevali nepovezani poslanci.
Alenka Bratušek (NP) je v njihovem imenu spomnila, da je država v zadnjih šestih letih za reševanje NLB dala 2,4 milijarde evrov, zato je treba poiskati odgovorne. »A način in cena so za našo stranko sporni,« je poudarila, ob koncu seje pa povedala, da je predstavniki NLB s svojimi argumenti niso prepričali.
Predsednik uprave NLB Janko Medja je povedal, da se urne postavke za tovrstne storitve s popusti gibljejo od okoli 150 do 160 evrov in da so storitve dražje, kot če bi jih izvajali zaposleni. A primerjava je po njegovih navedbah nemogoča, ker takšnih zaposlenih nimajo dovolj, časa za njihovo izobrazbo pa je premalo.
Medja je ponovil vzroke in način izbire zunanjega izvajalca, ki preiskuje sto primerov, ki so banki prinesli največje izgube. Poudaril je, da podjetje R.U.R. to pregleduje za NLB, ki predvsem zaradi preobsežnosti gradiv in časovnega pritiska zaradi zastaralnih rokov, saj se je večina nepravilnosti zgodila pred koncem leta 2008, tega sama ne bi zmogla.
Bratuškova je kljub temu prepričana, da Kosovo podjetje »ni bilo izbrano naključno«. Janez Janša (SDS) je menil, da »če bi NLB sodelovala s tistimi, ki jih davkoplačevalci plačujemo za odkrivanje kriminala, ne bi plačevali še Kosovega svetovanja«.
A Medja je dejal, da to delajo zato, da najprej sami vzpostavijo red v svoji hiši. »Če bomo dosegli ekonomske učinke, bomo veseli, a ne bodo prav visoki. Bo pa trajalo dolgo,« je povedal in se strinjal z Bratuškovo, da je to ugotavljanje za nazaj zelo drago.
»NLB to preiskuje zaradi svoje odgovornosti, zaradi preventive in preprečitve nove bančne luknje, zaradi naloge, ki jo ima po odredbi regulatorja, in pri nekaterih teh aktivnostih najema zunanje izvajalce,« je dejal. Banka vlaga svoje resurse v te preiskave, ker je prav in etično in ker je zaradi preventive to ekonomsko upravičeno, je dodal.
Predsednik nadzornega sveta NLB Gorazd Podbevšek je spomnil, da so nadzorniki konec oktobra ocenili, da je postopek izbire in izvedbe sodelovanja NLB z R.U.R. potekal skladno s pravili, korektno in učinkovito. Ga pa skrbi, ker je NLB pred veliko novimi izzivi, še vedno pa mora biti precej osredotočena na preteklost. »Številne teme so bistveno bolj pomembne za banko in za državo,« je ocenil.
Vodja NLB centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete ter nekdanji član senata KPK Rok Praprotnik je ponovil, da NLB nato podaja kazenske ovadbe in naznanila policiji, in ne tožilstvu. Leta 2012 jih je podala 11, leta 2013 32, leta 2014 51 in letos do konca oktobra 27. Pri pregledu stotih primerov pa so blizu številke 90 oziroma pri 86 odstotkih zastavljenega pregleda.
Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je opozorila, da morajo biti ovadbe pripravljene zelo skrbno in morajo vsebovati vse ključne elemente, vključno z zaščito verodostojnosti listin, da postopki na sodišču ne padejo. Predstavniki NLB so zagotavljali, da s podjetjem R.U.R. dosegajo ravno to, a so številni člani komisije dvomili o ustreznosti izobrazbe in referenc sodelavcev tega podjetja.
Predsednik KPK Boris Štefanec je povedal, da so začeli postopek v zvezi z upravičenostjo sklenitve te pogodbe, a da je zadeva precej na začetku in da je, ker je v teku, ne more podrobneje predstaviti. Postopke neprimernih modelov praks v državnih bankah raziskuje tudi Banka Slovenije, ki je po besedah Festićeve od leta 2008 do 2015 podala 20 obsežnih kazenskih ovadb.
NLB je po Medjevih navedbah doslej vložila tudi premoženjskopravne zahtevke, ki presegajo sto milijonov evrov, tudi nekaj večmilijonskih odškodninskih tožb. Podbevšek je dodal, da NLB čaka na vključitev v postopke organov pregona s še 200 milijoni evrov kazenskih zahtevkov, ki so kot civilni postopki zastarali.
Člane komisije je v razpravi odneslo tudi k drugim, večkrat obravnavanim temam, kadar se razpravlja o bankah. Janša in predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) sta Računsko sodišče znova pozvala, naj revidira Banko Slovenije ter naj bo zato pripravljeno tvegati kompetenčni spor. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa je poslance, kot je dejal sam, stotič pozval k ustrezni spremembi zakonodaje in nedvoumni ureditvi te pristojnosti.
