Komu naj verjamejo vlagatelji?

Svetovni trg: Vlagatelje ne skrbijo niti morebitna ohladitev rasti BDP, niti previsoka inflacija, niti padanje tečaja dolarja.

Objavljeno
07. julij 2017 20.33
Damjan Kovačič
Damjan Kovačič

Prva polovica leta nam bo ostala v spominu po nadaljevanju pozitivnih trendov na delniških trgih z izjemnimi dolarskimi donosi in ekstremno nizkimi nihanji, ki podirajo vse zgodovinske rekorde.

Ob rekordno nizki volatilnosti, ki je na finančnih trgih sopomenka za tveganje, so tudi manj informirani vlagatelji začeli množično špekulirati s prodajo premije na finančna tveganja, kar je privedlo do največje kratke pozicije na volatilnost v zgodovini. Takšni izleti v neznano se za investitorje navadno končajo v solzah in lahko povzročijo velike pretrese na finančnih trgih.

Optimističnih napovedi o globalni rasti BDP

Udeleženci na finančnih trgih se že nekaj časa sprašujejo, kako naj si razlagamo, da se delniški in obvezniški trgi letos gibajo v isti smeri, to je, da sočasno rastejo tečaji delnic, hkrati pa padajo donosnosti obveznic. Ali to pomeni, da delnice rastejo na podlagi optimističnih napovedi o globalni rasti BDP in korporativnih dobičkov, obvezniški trgi pa so skeptični in stavijo na skorajšnjo ohladitev rasti?

Komu naj torej verjamemo vlagatelji – delnicam z Marsa ali obveznicam z Venere, kot se sprašujejo analitiki BCA Research? Ker se realni donosi obveznic niso veliko spremenili, je za nižje donosnosti obveznic letos zaslužen izrazit padec inflacijskih pričakovanj (v ZDA z 2,3 na 1,9 odstotka, v Nemčiji z 1,8 na 1,4 odstotka). Z drugimi besedami: vlagatelje na finančnih trgih za zdaj ne skrbita niti potencialna ohladitev rasti niti previsoka inflacija, ki bi sprožila agresivnejše zviševanje obrestnih mer ameriške centralne banke.

Dolar je letos izgubil sedem odstotkov vrednosti

Svetovno gospodarstvo je še vedno v »najboljšem od obeh svetov«, v katerem je linija najmanjšega odpora nadaljevanje pozitivnih trendov na delniških trgih in padanje tečaja dolarja, ki je v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami letos izgubil okoli sedem odstotkov vrednosti. Za en evro je bilo treba na začetku leta odšteti 1,05, zdaj pa že skoraj 1,15 dolarja. V nadaljevanju si poglejmo nekaj argumentov za in proti nadaljevanju rasti dolarja.

Dolgoročni strukturni trendi še vedno govorijo v prid rasti dolarja. Če ne drugega, si lahko predstavljamo dolar kot najmanj slabo izbiro med glavnimi svetovnimi valutami ali najprivlačnejšo hišo v problematični soseski. V kateri valuti bi parkirali svoj denar, če bi morali zaspati za deset let? V dolarjih, evrih, jenih, funtih, švicarskih frankih ali morda nekonvertibilnih kitajskih juanih?

Podcenjeni indijska rupija, turška lira in mihiški peso

Glede na relativno primerjavo kupnih moči valut po metodologiji World Price Index so v primerjavi z dolarjem najbolj podcenjene indijska rupija, turška lira (40 odstotkov) in mehiški peso (22), angleški funt in evro sta podcenjena za okoli pet, japonski jen pa je precenjen za 16 odstotkov. V tej primerjavi posebej izstopajo velike razlike znotraj evroobmočja. V Nemčiji je evro tako efektivno še vedno podcenjen za deset odstotkov, v Franciji pa je precenjen za 12 odstotkov.

Tehnično gledano, dolar ne bo ogrožen niti če se evro zviša na 1,20 dolarja, čez to mejo pa bo nadaljnjo rast evra omejevala gravitacijska valutna sila v obliki prevelike razlike v kratkoročnih obrestnih merah.