Konec obdobja negativnih obrestnih mer?

Verjamem, da misel pogreje vse, ki imajo glavnino likvidnega premoženja v depozitih, saj so že nekaj let zamrznjeni okoli ledišča. Četudi marsikdo negoduje nad ničelno obrestno mero, je marsikateri bankir še v večjem problemu, saj mora zato »altruistično« plačevati 0,4 odstotka premije letno. Tako imamo obe stani nezadovoljni, a vseeno trmasto vztrajata. Ni povsem iz trte izvzet pregovor: »Kar se Janezek nauči to Janezek zna!«

Kulture investiranja med različnimi naložbenimi razredi še nismo povsem osvojili. Z izjemo absolutne špekulacije. Imamo pa izjemno statistiko investiranja v različne vroče zgodbe od FX poslov, zlate mrzlice in v zadnjem letu do kripto evforije. Kot promotor finančnega opismenjevanja bi si sicer želel, da bi bil portfelj povprečnega varčevalca bolj razpršen in usmerjen k ciljem, a verjetno bo treba še veliko energije, da se premakne varčevalska kultura.

Še posebej v času filozofije: »Želim si vse in to takoj«. Kot primer bi lahko navedli kripto žetone in valute. Že sam pogled na gibanje cene največjih v zadnjih letih pokaže takšne rasti in padce, da se je težko pogovarjati o čemerkoli drugem kot ceni. A ta bi morala po principu bazične analize odražati vrednost. A glavnina vrednosti se skriva v ideji, zaupanju in veri. Ti pojmi pa so plahe ptice. Ni čudnega, da so ob nekontrolirani rasti tečajev regulatorji zagnali alarme v želji po neki normalizaciji in standardizaciji pravil med finančnimi instrumenti. Marsikomu se je zdelo čudno, na primer, da se pri vzajemnih skladih ne smejo tržiti pretekli donosi, kriptžetoni pa lahko tržijo že obljube. Marsikateri investitor se je tako verjetno ujel v zanko manipulacije.

Na žalost depozitarjev pa je dolžina obdobja gledišča centralnih bankirjev veliko daljša kot pozornost milenijske generacije. Že osnovni cilj stabilne inflacije Evropske centralne banke je usmerjen v desetletje. Danes za oblikovanje denarne politike upoštevajo pričakovanja o dogajanju v gospodarstvih vsaj v naslednjih treh letih. Glede na izboljšanje ekonomskih razmer bi lahko trdili, da smo danes bližje dvigu obrestnih mer kot zadnjemu znižanju. Pri čemer je treba vedeti, da je ECB zadnjič znižala pred slabimi 23 meseci. Na drugi strani luže pa je Ameriška centralna banka napovedala nadaljevanje dvigov.

Na podlagi tega dejstva lahko ostaja problem negativnih obrestnih mer še kar nekaj časa med nami. Kam z likvidnim delom premoženja pa je še bolj ključno vprašanje, saj se inflacijska pričakovanja počasi zvišujejo in s tem se realna kupna moč znižuje. V takem okolju pa je smiselno aktivno bdeti nad svojem premoženjem ter poiskati kakšen dober nasvet tudi v prostoru med depoziti in hiper špekulacijami.