Konkurenca sili banke v nova tveganja

Ljubljana – Slovenski bančni sistem nujno potrebuje konsolidacijo, bank je preveč, konkurenca med njimi je huda, obrestna marža pada, banke duši obilica predpisov. Pri tem pa naj bi banke, pravi finančni minister Mramor, več posojale malim in srednjim podjetjem – to je nekaj sporočil s konference, ki jo je organiziralo Združenje bank Slovenije (ZBS).

»Kapitalska ustreznost in likvidnost bank sta zelo robustni. So se pa po drugi strani začela pojavljati tveganja, ki jim nismo bili priča v prejšnjih desetih letih. To so tveganja, ki izhajajo iz okolja nizke obrestne mere ob zelo visoki likvidnosti in zelo šibkem povpraševanju. Tu je prihodkovno tveganje izrazito, ob tem, da se je leta 2014 neto obrestna marža bančnega sistema izboljšala, se je pa v zadnjem četrtletju ta marža povprečno izrazito znižala,« nam je povedala viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo ob robu konference. »To kaže na to, da je konkurenca zelo velika in da se lahko začnejo pojavljati tveganja, da se tveganja podcenjujejo, ker se vsi borijo za komitente. To je na kratek rok lahko videti pozitivno. Več kreditiranja pa nas lahko postavi v tvegan položaj že pojutrišnjem. Po drugi strani pa opažamo, da je več novih odobrenih kreditov, in to za dolgoročnejše obdobje. To je zelo pozitivno, ker nakazuje, da se morda začenja investicijski cikel.« Velika konkurenca med bankami in nižanje marže sta po mnenju Zadravčeve močno opozorilo, da je treba nadaljevati proces konsolidacije, bank je preveč in treba je zelo paziti, da se nam v tej želji po kreditni rasti ne ponovi napačno ali pa šibko presojanje kreditnega tveganja podjetij ali pa postavljanje prenizke cene kreditnemu tveganju.

Slovenski bančni sistem je, kar zadeva stroškovno učinkovitost, »v zgornji tretjini najbolj učinkovitih v Evropi, s 55-odstotnim deležem stroškov, v prihodkih pa je precej pod evropskim povprečjem, ki je lani znašalo 68 odstotkov. Prostora za stroškovne izboljšave je tako malo, bankirji bodo res morali delati na novih poslih, to pa nas vrača k že omenjenim tveganjem. Konsolidacija je res nujna,« pravi viceguvernerka.

Bančna združitev pozno jeseni

V smislu bančne konsolidacije že poteka združevanje Abanke in Banke Celje. Predsednik uprave Abanke Jože Lenič predvideva, »da se bo združitev zgodila pozno jeseni in pričakujemo, da bodo stvari gladko stekle. Kolikor nam zakonodaja dopušča, pripravljamo vse podlage, da bo združitev optimalna in da na trgu pripravimo dobro banko, ki bo strankam ponudila kar najboljše mogoče storitve.« Glede presežnih zaposlenih je bil Lenič redkobeseden: »Vsaka konsolidacija s seboj prinese tudi to razpravo. Te zadeve se bodo dogajale v prihodnjih mesecih in prepričan sem, da bomo z intenzivno komunikacijo to izpeljali na miren način v korist projekta.«

Predsednik uprave banke SID banke Sibil Svilan pa je izpostavil, da v slovenskih bankah manjka pet milijard evrov kapitala, in ob tem napovedal, da se z Evropsko investicijsko banko dogovarjajo, da bo banka SID postala stičišče za projekte v okviru Junckerjevega naložbenega načrta.