Tiskane izdaje
Ljubljana − Proračunski prihodki bodo že leta 2016 »krepko večji«, je napovedal finančni minister Dušan Mramor. Vlada za državni proračun leta 2016 načrtuje 8,6278 milijarde prihodkov, a ministrstvo za finance še ne razkrije, kateri viri bodo največ pripomogli h »krepko« večjim prihodkom. Še bolj pa je za javnost zanimivo vprašanje, na katere skupine zavezancev meri finančni minister Dušan Mramor, ko govori, da namerava vlada znižati obdavčitev »najbolj produktivnih« skupin zaposlenih v podjetjih.
Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov meni, da je res čas za pogovor o stopnji socialnih prispevkov za zaposlene, ki je od leta 1996 višja kot za delodajalce. Tudi državna sekretarka v ministrstvu za finance Mateja Vraničar je v državnem zboru povedala, da postanejo stroški dela v Sloveniji po mednarodnih primerjavah nadpovprečno visoki šele, ko upoštevamo socialne prispevke, ki jih plačujejo zaposleni.
Podatke so vnašali v finančne načrte
Potem ko je vlada v nedeljo opravila proračunsko sejo, so imela ministrstva včeraj do 16. ure čas za »vnose v finančne načrte«, pojasnjujejo na ministrstvu za finance: »Zaključeni vnosi so osnova za razrez. Dokler podatki niso dokončno vneseni, ne moremo razpolagati z globalnimi številkami niti na prihodkovni niti na odhodkovni strani proračunov.«
Večji proračunski prihodki, predvideni za prihodnje leto, »so predvsem posledica porasta domačih davčnih prihodkov«, pravijo v vladi. O koliko »krepkejših« prihodkih sploh govori minister? Z rebalansom proračuna za leto 2015 je vlada predvidela 8,5621 milijarde evrov skupnih prihodkov, za leto 2016 jih načrtuje 8,6278 milijarde, to pa je le 66 milijonov evrov več, a očitno dovolj za krepčilno juhico, ki bo skoraj vsem ministrstvom omogočila večje izdatke in še bo ostalo za zmanjševanje primanjkljaja.
Davčni stebri so znani
Po načrtih vlade bodo obvezne dajatve proračunu letos zagotovile 6,87 milijarde evrov. Podatkov o načrtovanih prihodkih iz davčnih virov za leto 2016 ministrstvo za finance še ne razkrije. No, vnos izdatkov v finančne načrte na ravni ministrstev ne more vplivati na prihodkovno stran proračuna, se strinjajo na ministrstvu za finance, a za vprašanje, koliko bodo k rasti prihodkov, ki se jih veseli finančni minister, prispevali posamezni davčni viri, je vednarle še kakšen dan prezgodaj. »Vlada je v nedeljo poleg sprememb odhodkov nekoliko spreminjala tudi namenske prihodke,« dodajajo na ministrstvu, zato slika prihodkov še ni popolna.
Stebri slovenskega davčnega sistema, ki polni državni proračun, so znani: davek na dodano vrednost, dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb ter trošarine. Skupni davčni prihodki so bili julija letos 5,4 odstotka višji kot junija, od januarja do julija letos pa 4,9 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Med dajatvami, ki pripadajo le državnemu proračunu, tudi po sedmih mesecih letošnjega leta izstopa davek od dohodka pravnih oseb: julija letos so bili prihodki iz te dajatve 10,1 odstotka višji kot julija lani, šestmesečna statistika pa v letošnjem prvem polletju kaže celo 28,2-odstotno rast v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Davek na dodano vrednost v tem obdobju ni dosegel tako dobrih rezultatov, čeprav so zaradi ukrepov proti sivi ekonomiji posebno velika pričakovanja javnosti prav pri tej dajatvi: v sedmih mesecih letos je obdavčitev dodane vrednosti v prometu blaga in storitev državnemu proračunu prinesla 5,9 odstotka več kot v istem obdobju leta 2014.
Kdo je najbolj produktiven
Vprašanje, na katero še ni odgovora, je, kako obsežne posege načrtuje ministrstvo za finance v sistemu dohodnine. Minister za finance Dušan Mramor ponavlja napoved, da bo vlada olajšala davčno breme zaposlenih, ki so za podjetje »najbolj produktivni«, a od ministrstva ni mogoče dobiti pojasnila, kako bo opredelilo, katere skupine zaposlenih štejejo za najbolj produktivne, prav tako ne, kako je mogoče z zakonom o dohodnini razbremeniti le izbrano skupino zaposlenih. Na takšna vprašanja na ministrstvu za finance odgovarjajo: »Več od tega, kar je minister za finance že povedal, vam v tem trenutku ne moremo povedati.« Povedal pa ni še ničesar.
Napovedana razbremenitev »najbolj produktivnih« zaposlenih, ki jo minister za finance brez oprijemljivega pojasnila napoveduje že eno leto, spodbuja ugibanja, kako bo vlada ta cilj dosegla. V veljavnem dohodninskem sistemu, ki temeljni na progresivni lestvici, štejejo pač le letni obdavčljivi dohodki in pri tem ni mogoče nikakršno razlikovanje, kako visoko na kadrovski lestvici podjetja je zavezanec. Edina možnost je, da vlada pri bruto plači določi zgornjo mejo, do katere prejemniki še plačujejo socialne prispevke, menijo davčni strokovnjaki, torej tako imenovano socialno kapico.
Breme v prispevkih
Navsezadnje je vprašanje socialnih prispevkov v državnem zboru nedolgo tega že izpostavila državna sekretarka Mateja Vraničar, ko se je branila pred očitki o velikih stroških dela. Poudarila je, da so po mednarodnih obremenitvah slovenske obdavčitve nekoliko primerljive: »Ko pa prištejemo k obremenitvi dohodkov še prispevke za socialno varnost, vidimo, da nas v nadpovprečno obremenitev pravzaprav dvignejo prispevki delojemalcev, torej prispevki za socialno varnost, ki jih plačujejo delojemalci.«
Tako je, problem so socialni prispevki, saj jih od leta 1996 delavci plačujejo po precej višji stopnji kot njihovi delodajalci, ugotavlja tudi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: »Sredi leta 1996 so začele veljati spremembe in dopolnitve zakona o socialnih prispevkih. Zaradi za polovico zmanjšane stopnje delodajalskih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je od leta 1996 nastala velikanska razlika v vplačanih prispevkih delavcev in delodajalcev. Zdaj znaša že 10,5 milijarde evrov.«
Pot do manjše davčne obremenitve »najbolj produktivnih« zaposlenih utegne biti še dolga in zapletena − tako niti ne preseneča, da ob prvi obletnici vlade še ni mogoče izvedeti, kako bo dosegla cilj iz koalicijske pogodbe, h kateremu jo priganjajo tudi združenja delodajalcev.
