Marka Kryžanowskega bi lahko rešilo zastaranje primera

Ustavno sodišče že več kot dve leti odloča o ustavni presoji kazenskega zakonika.

Objavljeno
15. februar 2018 18.27
tlo/marko
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Nekdanji šef Petrola Marko Kryžanowski utegne biti zaradi zastaranja dejanja odrešen domnevne zlorabe notranjih informacij pri nakupu Petrolovih delnic, ki mu jo očita tožilstvo. Ustavno sodišče namreč po več kot dveh letih še ni odločilo o njegovem primeru, ki naj bi ga obravnavalo absolutno prednostno.

Kryžanowski je bil v ponovljenjem sojenju v začetku leta 2015 na prvi stopnji obsojen na enoletno pogojno kazen zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Tožilstvo mu očita, da je med 16. in 21. aprilom leta 2008, le nekaj dni pred objavo rekordnih rezultatov družbe, s katerimi je bil kot predsednik uprave seznanjen, kupil za 63.000 evrov Petrolovih delnic, kar je po mnenju tožilstva »šolski primer« tovrstne zlorabe.

Isto dejanje, različna greha

Zagovornik Kryžanowskega se je nato pritožil na višje sodišče, ki je pritrdilo njegovim navedbam, da je kazenski zakonik v nasprotju z ustavo, zato je odločanje o zadevi prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti kazenskega zakonika. Menijo namreč, da je izpodbijana določba zakonika v nasprotju z ustavo, saj določa, da zloraba notranjih informacij je kaznivo dejanje, medtem ko je takrat veljavni zakon o trgu finančnih instrumentov to opredeljeval kot prekršek.

»Zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom sta zoper posameznike možna dva različna postopka in zato različno sankcioniranje določenega ravnanja ter s tem arbitrarnost organov pregona. Posameznik pa v tej posledici ne more vedeti, ali bo njegovo ravnanje obravnavano kot kaznivo dejanje ali kot prekršek, niti kakšna sankcija ga lahko doleti,« so takrat utemeljili svojo odločitev.

Le še malo časa za odločitev

Omenjena zahteva je bila na ustavno sodišče vložena septembra 2015 in naj bi bila obravnavana absolutno prednostno, a kot odgovarjajo na Beethovnovi, dokončne odločitve o tem še niso sprejeli. To pa gre na roko Kryžanowskemu, saj njegova zadeva zastara 21. aprila letos. In ker mora po sprejetju odločitve ustavnega sodišča o tem odločati še višje sodišče, je vse manj možnosti, da bi v tem primeru dočakali pravnomočno sodbo, ampak utegne to postati še en primer suma zlorabe notranjih informacij, ki bo zastaral. Nad tem je zaskrbljena tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je po naših informacijah o tem že obvestila tožilstvo in ministrstvo za pravosodje. Na višjem sodišču zadev, ki so še v reševanju, ne komentirajo, zastaranje pa je po njihovih navedbah vprašanje odločitve pritožbenega senata.

Odločitev čaka tudi Verbič

Morebitna odločitev ustavnega sodišča, da je bila takrat veljavna zakonska ureditev glede zlorabe notranjih informacij neustavna, pa bi lahko vplivala tudi na vse druge primere suma omenjene zlorabe, ki so bile storjene pred marcem lani, ko je zloraba notranjih informacij tudi po zakonu o trgu finančnih instrumentov postala opredeljena kot kaznivo dejanje.

Takšna odločitev ustavnega sodišča bi lahko koristila tudi Kristjanu Verbiču, predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je bil kot prvi in edini doslej lani pravnomočno obsojen na osemmesečno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let zaradi zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane, s katerimi naj bi si pridobil za 14.000 evrov protipravne koristi. Verbič in njegov zagovornik Miha Kunič seveda trdita, da prvi ni kriv očitane zlorabe, zato je Kunič novembra lani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, odločitev sodišča o tem pa še ni bila sprejeta.

Kot rečeno, je primer Verbič edina doslej pravnomočna sodba na tem področju, čeprav je ATVP od leta 2008 zaradi suma zlorabe notranjih informacij podala več kot 10 kazenskih ovadb. Teh ovadb je bilo v zadnjih dvajsetih letih še več, a so mnogi primeri kljub temu, da je zastaralni rok kar deset let, že zastarale.