Tiskane izdaje
Ljubljana - Lani so poslovni subjekti z najmanj 20 zaposlenimi ustvarili za osem odstotkov več investicij v osnovna sredstva kot leto prej. Bilo jih je za skoraj pet milijard evrov. Največji del vrednosti vseh investicij, 28 odstotkov oziroma 1,4 milijarde evrov, je ustvarila javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost. Predelovalne dejavnosti so lani prispevale 23 odstotkov vrednosti vseh ustvarjenih investicij (enako kot v prejšnjem letu).
Zaradi sanacije škode, nastale zaradi najhujšega žledoloma se je vrednost investicijskih vlaganj skoraj za polovico povečala v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu. Sledili sta dejavnost poslovanje z nepremičninami in dejavnost javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost. V prvi je bila vrednost vlaganj v letu 2014 v primerjavi z letom prej višja za 38 odstotkov, v drugi pa za 33 odstotkov.
Za več kot četrtino so se zmanjšale investicije v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro. Poslovni subjekti v tej dejavnosti pa so ustvarili 11 odstotkov vrednosti vseh investicij, kar je tretji največji delež v letu 2014.
Največ vlaganj v Ljubljani
Največ so lani vlagali v občini Ljubljana (1,5 milijarde evrov, to je za 14 odstotkov več kot v letu 2013). Sledili sta občini Šoštanj (307 milijonov evrov) in Novo mesto (280 milijonov evrov). Primerjava investicij na prebivalca po statističnih regijah kaže, da je bila vrednost tega kazalnika v 2014 najvišja v osrednjeslovenski regiji (3452 evrov), sledili sta savinjska regija (3103 evrov) in jugovzhodna Slovenija (3008 evrov).
Glavni del investicij je bil vložen v opredmetena osnovna sredstva, le pet odstotkov je bilo vlaganj v neopredmetena sredstva.
Gradbeništvo napreduje
Prvič po letu 2010 je zaradi infrastrukturnih projektov, financiranih iz sredstev EU in sanacijskih del, opravljenih po že omenjenem žledolomu, vrednost investicij v gradbene objekte in prostore spet znašala več kot polovico vrednosti v celotni strukturi investicij v osnovna sredstva.
Primerjava podatkov za zadnja tri leta kaže, da je bila več kot polovica investicij plačana iz lastnih in združenih sredstev. Malo manj kot tretjina investicij je bilo financiranih iz sredstev namenskih skladov ali so bila sredstva zanje pridobljena brez nadomestila. Samo 13 odstotkov pa je bilo financiranih s krediti ali s finančnim najemom.
