Ljubljana − Lanski primanjkljaj države je po prvi reviziji statističnega urada znašal 733 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP, kar je 124 milijonov evrov ali za 0,3 odstotne točke več kot po prvi oceni, objavljeni konec marca (609 milijonov evrov ali 1,5 odstotka BDP). Vrednost primanjkljaja se je v reviziji zvišala predvsem zaradi vključitve popravka stroškov za obresti.
Približno tolikšen primanjkljaj kot v letu 2016 smo imeli v letu 2004, ko je znašal 544 milijonov evrov ali dva odstotka BDP.
Stanje javnega dolga ob koncu 2016 tudi po reviziji ostaja nespremenjeno pri 31,68 milijarde evrov ali 79,7 odstotka BDP.
Za letos na statističnem uradu v navezi z Banko Slovenije in ministrstvom za finance napovedujejo javnofinančni primanjkljaj pri 337 milijonih evrov ali 0,8 odstotka BDP, javni dolg pa naj bi se ustavil pri 32,05 milijarde evrov oziroma 77 odstotkov BDP.
Kljub popravku navzgor je bil lanski javnofinančni primanjkljaj precej nižji od tistega v letu 2015, ki je po revidiranih podatkih dosegel 1,13 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je glede na prvo oceno s konca marca za 110 milijonov evrov ali 0,3 odstotne točke več.
Ministrstvo za finance je sicer sprva pričakovalo, da bo primanjkljaj lani upadel na 2,2 odstotka BDP, a je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj že pred objavo prve ocene napovedalo, da bo upadel pod dva odstotka BDP.
Vrednost primanjkljaja za obdobje od 2013 do 2016 se je po pojasnilih statistikov zvišala predvsem zaradi vključitve popravka za stroške obresti, povezanega z vplivom poslov valutne zamenjave v letih 2012, 2013 in 2014 oziroma knjiženjem stroškov obresti, ki izhajajo iz dolarskih obveznic.
Slovenija je v času pritiska trgov nanjo izdajala obveznice v dolarjih; konec leta 2014 je bil skupni obseg izdanih dolarskih obveznic 9,25 milijarde dolarjev. Ker je bila Slovenija zaradi izdaj obveznic v dolarjih izpostavljena valutnim tveganjem, je sklenila posle valutne zamenjave. S temi posli so bili tokovi v dolarjih pretvorjeni v evre po dogovorjenem fiksnem tečaju in dogovorjeni obrestni meri.
V skladu z evropsko metodologijo morajo biti stroški obresti v računih države knjiženi tako, da se upošteva tekoči tečaj med evrom in dolarjem na dan plačila obresti, in ne fiksni tečaj, sklenjen s posli valutne zamenjave. Spremembe v tekočem tečaju so bile največje v letih 2015 in 2016, zato je bil tudi vpliv revizije na vrednost primanjkljaja zaradi teh sprememb takrat največji.
Učinek na povečanje primanjkljaja v letu 2015 je bil pri 126 milijonih evrov, v letu 2016 pa pri 92 milijonih evrov. Vpliv drugih popravkov na revizijo primanjkljaja v omenjenem obdobju je bil manjši.
Posli valutnih zamenjav bodo imeli vpliv na višino obresti, dokler obveznice v dolarjih ne zapadejo, pri čemer pa na ministrstvu za finance z zamenjavami dolarskih obveznic v evrske v zadnjih mesecih zmanjšujejo izpostavljenost do dolga, denominiranega v dolarjih.