Tiskane izdaje
H gospodarskemu okrevanju v Sloveniji prispevata zlasti povečanje izvoza in domačega povpraševanja. Tudi javne finance se bodo postopno izboljševale zaradi boljše makroekonomske perspektive, ugotavlja komisija.
V prihodnjem letu se bodo po izjemnem porastu v tem in lanskem letu občutno zmanjšale javne naložbe po koncu zadnjega evropskega finančnega okvira, ko se črpanje evropskih sredstev znatno okrepi. To bo prihodnje leto prispevalo k poslabšanju napovedi na 1,9-odstotno rast, ki se bo nato v letu 2017 znova okrepila na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo po napovedih komisije letos in v prihodnjih dveh letih pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. Letos bo 2,9-odstoten, prihodnje leto 2,4-odstoten, leta 2017 pa dvoodstoten.
Napovedi EBRD nekoliko slabše
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ocenjuje, da bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) letos narasel za 2,3 odstotka, potem ko je banka v prejšnji napovedi ocenila, da bo rast le dvoodstotna. Poslabšala pa je napoved rasti za prihodnje leto, in sicer za 0,3 odstotne točke na dva odstotka.
Slovensko gospodarstvo je lani beležilo triodstotno rast, v prvi polovici letošnjega leta pa je bila rast slovenskega BDP 2,7-odstotna, so spomnili v EBRD. Rast sta poganjala izvoz in rast zalog.
EBRD pričakuje, da bo izvoz v drugi polovici letošnjega leta in tudi v prihodnjem letu še naprej glavni motor gospodarske rasti. Potrošnjo in zasebne investicije pa bodo še naprej spodbujale nizke obrestne mere, večji razpoložljiv dohodek in izboljšano potrošniško zaupanje.
Javne investicije naj bi sicer v drugi polovici leta 2015 narasle, predvsem na račun okrepljenega črpanja evropskih sredstev iz finančnega programa za obdobje 2007-2013, naslednje leto pa prav zaradi tega upadle.
