Letos boljši obeti, prihodnje leto bo tvegano

Banka Slovenije je napoved za letos močno zvišala, za leto 2015 pa nekoliko znižala.

Objavljeno
23. september 2014 22.25
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Banka Slovenije (BS) je danes precej zvišala letošnjo napoved rasti BDP, z 0,6 na 1,6 odstotka – pri tem pa je zaradi večjih negotovosti celo nekoliko znižala napoved za prihodnje leto, z 1,4 na 1,3 odstotka.

Banka Slovenije je izboljšala napovedi za Slovenijo že v aprilski pomladanski napovedi, ko je namesto 0,7-odstotnega padca BDP napovedala 0,6-odstotno rast. Pozneje so vse presenetili podatki državnega statističnega urada o 2,5-odstotni rasti v prvih šestih mesecih letos. A kot kaže, se gospodarstvo zdaj počasi ohlaja, čeprav še vedno raste.

»V drugi polovici leta bo odpadlo nekaj dejavnikov, ki so spodbujali rast v prvem polletju, znamenja iz tujine so manj ugodna, kot so bili na začetku leta,« je znižanje napovedi za prihodnje leto pojasnil Aleš Delakorda, ki vodi analitski center v Banki Slovenije. Med letošnjimi dejavniki BDP je tudi nekaj takih, ki so bolj enkratne narave in začasni, recimo gradbeništvo ali odprava posledic žledoloma. Razveseljivo je, da še vedno razmeroma ugodno kaže predelovalnim dejavnostim, ki so sinonim za izvoznike, skrb vzbujajoče pa je, da se zmanjšujejo naložbe v opremo in stroje.

»Če se ne bo relativno hitro uresničilo investiranje v opremo in stroje, se bo začel zmanjševati potencial dolgoročne rasti gospodarstva,« pravijo v BS. A vsaj razmere na trgu dela bodo pozitivno pripomogle k rasti domače porabe, menijo v centralni banki. Poraba v gospodinjstvih je v prvi polovici leta po dolgem času spet nekoliko porasla, zaposlenost se nekoliko povečuje, stopnja brezposelnosti se je znižala.

Velika tveganja za rast

V Banki Slovenije opozarjajo, da bi letošnja rast lahko bila tudi višja od napovedanih 1,6 odstotka, medtem ko je za prihodnje leto več tveganj (ukrajinska kriza, sankcije proti Rusiji, upočasnjevanje rasti v evrskem območju, fiskalna konsolidacija), ki bi lahko znižala napovedano 1,3-odstotno rast. Aleš Delakorda je pojasnil, da bi se ob zaostritvi krize in sankcij proti Rusiji slovenski BDP v dveh letih lahko znižal od 0,6 do 1,2-odstotne točke.

Takšnemu razmišljanju pritrjuje tudi Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete: »Evrsko območje se zdaj bolj hladi, kot da bi šlo na bolje. Poleg imamo še dodatna tveganja na vzhodu Evrope, kjer nihče prav dobro ne ve, kako bi se stvari lahko razvile. V takem položaju je težko biti zelo optimističen, lahko pa se bodo stvari tudi spremenile,« pravi Mrak, ki je po drugi strani nekoliko skeptičen nad pozitivnimi učinki velikega presežka v slovenski plačilni bilanci, konec leta naj bi znašal 4,6 odstotka BDP: »Dobro je, če je tekoči račun v presežku. A po drugi strani to kaže tudi, da se zmanjšuje uvoz, to pa pomeni, da ne uvažamo osnovnih sredstev in opreme za nove naložbe. Želel bi si, da bi bil ta presežek nekoliko manjši, če bi bila zaradi tega večja gospodarska rast.«

Na vprašanje, kako pojasniti velike razlike v letošnjih napovedih rasti BDP – EBRD nam je prejšnji teden napovedala 0,7-odstotno rast, Banka Slovenije pa zdaj meni, da bo rast skoraj za odstotno točko višja – pa Mrak odgovarja, da »so te ravni res zelo različne. EBRD je že prej imela zelo nizke napovedi za Slovenijo in kritike na ta račun so se izkazale za točne. Verjetno zdaj ne more toliko zvišati svoje napovedi, ki je bila prej zelo nizka [še lani nam je EBRD za letos napovedala dvoodstotni padec BDP].«

Kmalu še Umarjeva napoved za rebalans

Struktura letošnje gospodarske rast z davčnega vidika ni ugodna – gre za naložbe in izvoz, ni pa nekega domačega trošenja in trošenja gospodinjstev, ki prinašata več pobranih davkov v proračun. V zvezi s tem se stanje še ni močno izboljšale. Zato kljub višji napovedi gospodarske rasti ni nujno, da se letos močno povečajo tudi prihodki proračuna, pravijo v centralni banki.

V BS opozarjajo še na posledice fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast in menijo, da ima vlada veliko možnosti na izdatkovni strani proračuna. »Pokojninska reforma, reforma trga dela, zdravstvena reforma, racionalizacija lokalnih skupnosti in njihovega financiranja, racionalizacija delovanja javnih zavodov – to so področja, ki dajejo manevrski prostor za zmanjšanje izdatkov. Nujno bi morali racionalizirati tudi sistem javnega naročanja, ki naj bi onemogočal kakršnokoli premoženjsko okoriščanje,« je poglede na izzive ekonomske politike strnila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić.

Svojo jesensko napoved gospodarskih gibanj bodo v kratkem, vsekakor pa še ta mesec, predstavili tudi v uradu za makroekonmske analize in razvoj (Umar). Ta napoved bo za vlado podlaga za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2015 in morebitnega rebalansa letošnjega proračuna. Proračunski primanjkljaj je avgusta znašal 113 milijonov evrov, v prvih osmih mesecih letos pa se je povečal na milijardo 30 milijonov evrov, ugotavljajo na ministrstvu za finance. S tem je Slovenija že v osmih mesecih presegla za letos načrtovani primanjkljaj, ki znaša milijardo 18 milijonov evrov. Do konca avgusta se je Slovenija neto zadolžila v tujini za slabe 3,4 milijarde evrov.