Letošnji primanjkljaj dve milijardi evrov

Dolg države se bo letos povečal na rekordnih 63,1 odstotka BDP oziroma dobrih 22 milijard evrov.

Objavljeno
30. september 2013 20.55
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – Primanjkljaj države bo konec leta znašal 1,999 milijarde evrov ali 5,7 odstotka BDP, brez izdatkov za dokapitalizacijo bank pa bi ga bilo za 1,379 milijarde evrov ali štiri odstotke BDP, napovedujejo na državnem statističnem uradu (Surs).

Statistiki so še napovedali, da bodo omenjene izračune takoj poslali na Eurostat, glavni statistični organ Unije. Statistiki napovedujejo, da bomo letos za dokapitalizacijo bank namenili 620 milijonov evrov (od tega je bilo 441 milijonov že realiziranih v prvi polovici leta), za odplačilo obresti pa bomo odšteli kar 909 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več kot pred štirimi leti (479 milijonov evrov). Če zneska za dokapitalizacije in obresti odštejemo od vsote primanjkljaja brez dokapitalizacije bank, dobimo tako imenovani primarni primanjkljaj, ki bo po napovedi statistikov letos znašal 470 milijonov evrov (1,3 odstotka BDP). To pa je precej manj kot leta 2009 (pet odstotkov BDP) – od takrat se primarni primanjkljaj namreč nenehno zmanjšuje. Statistiki so pripravili še revidirano oceno lanskega primanjkljaja: ta je znašal 3,8 odstotka BDP, za 0,2 odstotne točke manj od prejšnjih ocen.

Dolga države čez maastrichtsko mejo

Po drugi strani pa se konsolidirani bruto dolg države letos še naprej povečuje: konec lanskega leta je znašal 19,2 milijarde evrov ali 54,4 odstotka BDP, ob polletju letos je znašal 21,9 milijarde evrov (62,6 odstotka BDP) konec tega leta pa se bo povzpel že na več kot 22 milijard evrov ali 63,1 odstotka BDP, napoveduje Andrej Flajs iz Sursa – dolg bo s tem za skoraj deset milijard evrov višji kot leta 2009, ko ga je bilo za 12,5 milijarde evrov ali 35 odstotkov BDP. Na naše vprašanje je Flajs zavrnil možnost, da bi finančne obveznosti Darsa, ki je najemal posojila z državnim poroštvom, lahko dodatno povečale dolg države, češ da »gre za zasebno družbo, ki ustvarja dobiček«.

»Temeljni problem javnih financ«

Ob tem je Flajs za »temeljni problem prihodkov javnih financ in javnih financ nasploh« označil nominalno zmanjševanje prihodkov od socialnih prispevkov: »Imamo dodatnih 250 milijonov evrov primanjkljaja v pokojninski blagajni in za 180 milijonov evrov večji prenos iz proračuna, saj Kad v tako kratkem času ne more prodati svojega imetja.« Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so bili v prvem četrtletju trendno manjši za 2,3 odstotka, v drugem pa za 1,5 odstotka. Samo prihodki od socialnih prispevkov so bili v drugem četrtletju letos za kar 4,3 odstotka manjši kot v istem obdobju lani. Skupaj z vsako leto višjimi stroški za plačilo obresti je to zares veliko, zdaj že 400 milijonov evrov težko dodatno breme za državni proračun. Izdatki za plačilo obresti so sicer v prvi polovici tega leta znašali 428 milijonov evrov, kar je za 11,2 odstotka več kot v istem obdobju leto prej.

Inflacija usiha

Septembrska inflacija je na letni ravni znašala 1,4 odstotka (avgusta še 2,2 odstotka), kar je precej manj kot v istem obdobju lani, ko je znašala 3,3 odstotka. Povprečna dvanajstmesečna rast cen se je v primerjavi z lani prav tako znižala, in sicer z 2,6 na 2,1 odstotka. Na mesečni ravni so se cene septembra povečale za 0,3 odstotka, najbolj pa je na stopnjo inflacije vplivalo gibanje cen v skupinah obleka in obutev ter rekreacija in kultura, izstopajo tudi višje cene cestnega potniškega prevoza.