Likvidnostni položaj drugih bank ostaja stabilen

Kljub likvidaciji Probanke in Factor banke so vloge navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb, varne in bodo v celoti izplačane.

Objavljeno
07. september 2013 19.05
Ma. F., Delo.si
Ma. F., Delo.si

Ljubljana - Zaradi neizpolnjevanja pričakovanj po krepitvi kapitalske ustreznosti in čedalje šibkejše likvidnosti se je Banka Slovenije odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke. V obeh bankah je imenovala tudi izredno upravo, ki bo izpeljala postopek nadzorovanega prenehanja poslovanja s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov. Kot je v petek pojasnil minister za finance Uroš Čufer, je vlada odobrila poroštvo za zagotavljanje likvidnosti obema bankama, saj kreditnih institucij zaradi ogrozitve finančne stabilnosti ni mogoče likvidirati z običajnimi postopki. Za Probanko bo država dala poroštvo v višini 490 milijonov evrov, za Factor banko pa v višini 540 milijonov evrov.

Likvidnostni položaj ostalih bank je stabilen

Likvidnostne razmere v obeh bankah so se v zadnjih nekaj mesecih slabšale, ravno tako pa so bile neuspešne tudi dokapitalizacije. Ker bo Republika Slovenija zagotavljala solventnost banke, Banka Slovenije pa likvidnost, ne bi smelo biti negativnih posledic za druge banke. Ključno pa je zaupanje vlagateljev v slovenski bančni sistem.

Likvidnostni položaj ostalih bank in hranilnic je stabilen, zato izredna uprava ne bo uvedena v nobeni drugi banki, sporočajo iz Banke Slovenije. Razmere v ostalih bankah tako ne zahtevajo izrednega ukrepanja.

Namen izredne uprave

Ukrep izredne uprave pomeni, da le ta prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke z dnem, ko je odločba o imenovanju uprave vročena banki. Hkrati pa prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke ter pristojnosti skupščine. V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke Banka Slovenije.

Izredna uprava v Probanki in Factor banki bo vodila tekoče posle banke v smislu zaključevanja poslov. Z začetkom postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja pa banki ne bo več dovoljeno začeti novih poslov ali ponujati storitev novim strankam. Izredna uprava bo tudi zavezana, da začne s postopkom prodaje premoženja banke z namenom poplačila upnikov.

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so navadni upniki banke bodo s sredstvi banke razpolagali nemoteno. Imetniki hibridnih in drugih podrejenih dolžniških instrumentov, ki imajo podobne lastnosti kot lastniški, pa bodo sodelovali pri delitvi bremen.

Vloge so varne in bodo v celoti izplačane

Kot so sporočili iz Banke Slovenije so vloge vseh navadnih upnikov, tudi fizičnih oseb, ne glede na višino, varne in bodo v celoti izplačane.

Pogoji varčevanja ostajajo nespremenjeni, krediti banke pa se vračajo ob nespremenjenih pogojih, torej ob zapadlosti, kot je dogovorjeno v kreditni pogodbi. Ima pa izredna uprava tudi možnost, da se dogovori za prenose oziroma prodaje poslov drugim bankam, vendar pa to ne pomeni spremembe pogojev obveznosti komitentov.

V času trajanja nadzorovanega prenehanja poslovanja banka ne bo izplačevala dividend in kuponov hibridnih kapitalskih instrumentov, razen ko obveznost takšnega plačila izvira iz pravne obveznosti.

Delničarji, imetniki podrejenih obveznic in drugih podrejenih finančnih instrumentov banke bodo poplačani le, če za poplačilo navadnih upnikov ne bo potrebna državna pomoč, oziroma je morebitni obseg poplačila odvisen od presoje Evropske komisije.

Banki doletela že vrsta ukrepov

Banka Slovenije je v preteklosti že izrekla vrsto ukrepov proti Probanki in Factor banki, ko pa so bile izčrpane vse druge možnosti reševanja so bili potrebni izredni ukrepi, ki so nujno potrebni zaradi preprečitve destabilizacije bančnega in finančnega sistema.

Razlika med nadzorovanim prenehanjem poslovanja in stečajem

Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije gre v primeru nadzorovanega prenehanja poslovanja za »delujočo banko«, v kolikor pa bi Probanka in Factor banka šli v stečaj pa bi bankama prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, v celoti bi bile poplačane le zajamčene vloge deponentov, medtem ko bi se terjatve drugih upnikov, vključno z imetniki podrejenih finančnih instrumentov, poplačale po unovčitvi stečajne mase, praviloma v nizkih deležih.